Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.901-12.000)

  1. grádən, -dna, m. die Stein- oder Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Tuš. (R.), Dol., Kras- Erj. (Torb.); (grádənj, -dnja, Štrek.).
  2. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
  3. gradínast, adj. ruinenförmig, Cig. (T.).
  4. gradı̑ščnica, f. die Palissade, V.-Cig., Notr.- M.
  5. gradı̑ščnik, m. der Schlossbauer, Cig.
  6. gradjàn, -ána, m., nk., pogl. grajan.
  7. gradlı̑nəc, -nca, m. = graden, jvzhŠt.; (izgovarjajo tudi "graglinec", menda nam. gradninec?).
  8. 1. gradník, m. 1) der Verzäuner, Z.; tisti, ki plot dela, C.; — 2) der Schloss- oder Burghauptmann, Cig., Jan.; — der Schlossherr, Z.; Gradnik ga (krompir) rad v salati je, Npes.-K.; Na strmi grad, — Kjer mlad gradnik bolan leži, Preš.
  9. 2. gradník, m. = graden, Z.
  10. gradnják, m. = graden, Trst. (Let.).
  11. gradǫ́vən, -vna, adj. = gradski, M.; gradov(e)na vrata, ogr.- Mik.
  12. gradščína, f., Levst. (Nauk), pogl. graščina.
  13. grāfičən, -čna, adj. h grafiki spadajoč, graphisch, nk.
  14. gráholjnat, adj. = grahast 2): graholjnata kokoš, jvzhŠt.
  15. gráhornica, f. das Wickenstroh, Cig., C.
  16. grahornják, m. kruh iz grahora, ogr.- Pjk. (Črt.).
  17. grahovína, f. 1) das Erbsenstroh; — 2) = graševina, Cig.
  18. gráhovnica, f. das Erbsenstroh, Cig.
  19. grajáłən, -łna, adj. tadelnd, nk.
  20. grajàn, -ána, m. der Burgbewohner, Cig., Jan.; kdor prebiva v gradu, Levst. (Nauk); — der Stadtbewohner, Ist.- C.; der Stadtbürger, Cig. (T.); der Bürger, Vrt., Cv. II. 2., DSv. III. 87.
  21. grájanje, n. das Tadeln.
  22. grajȃnski, adj. 1) = grajski ("grenskì"), Lašče- Levst. (Rok.), Cv.; — 2) bürgerlich, Civil-, Cig. (T.), DZ.; grajanske pravice, Nov.- DSv.; grajansko pravo, das Civilrecht, Cv.; (grajanskì, Cv.).
  23. grajȃnstvọ, n. die Bürgerschaft, Nov.- DSv.
  24. grájavən, -vna, adj. = grajav, Z.
  25. grajeník, m. 1) die Pferche, die Schafhürde, Cig.; — 2) ein eingezäunter Waldanflug, Fr.- C.
  26. grajénje, n. das Verzäunen; — das Eindämmen; — das Bauen, Šol., nk.; prim. graditi.
  27. grákniti, grȃknem, vb. pf. einen krächzenden Laut von sich geben, Z., Zora.
  28. gramātičən, -čna, adj. slovničen, grammatisch.
  29. grān, m. stara lekarniška utež: der Gran; zlatniški gran, der Ducatengran, Cel. (Ar.).
  30. 1. grȃna, f. 1) der Zweig, kajk.- Valj. (Rad), Cig., Jan., Mik., nk.; — pren. jugoslovanske grane Slovanov, SlN.; — 2) ein Unkraut, C.; die Quecke (triticum repens), Štrek., Prešnjica ( Ist.)- Erj. (Torb.); — tudi: die Moorhirse (sorghum halepense), Osep (Ist.)- Erj. (Torb.).
  31. 2. grána, f. g. obročev na sodu, eine Reihe von Fassreifen, vzhŠt.- C.; — = rešta ( n. pr. kostanjev), BlKr.- DSv.
  32. granāt, m. der Granatstein, Cig., Jan., Cig. (T.).
  33. granāta, f. votla krogla napolnjena z razletnimi drobci, die Granate.
  34. granātast, adj. granatartig, Cig.
  35. granātən, -tna, adj. Granat-: granatno jabolko, Jan.
  36. granātnica, f. der Granatapfel, C.
  37. granatoīd, m. rombasti dvanajsterec, das Granatoid, Cig. (T.).
  38. granātov, adj. Granat-: granatovo jabolko, der Granatapfel, Cig.
  39. granātovəc, -vca, m. der Granatbaum (punica), Tuš. (B.).
  40. gránes, m. der Vers, nk.; trohajski granesi, Levst. ( LjZv.); — stsl.
  41. granẹ́ti, -ím, vb. impf. leuchten: solnce grani, Mik. (V. Gr. I. 321.); luč skozi špranje grani, Mik. (Et.).
  42. gránezəlj, -zlja, m. 1) das Wiesel, SlGor.- C.; (izrekajo tudi: "grájnežəlj", SlGor.); — 2) der Bart vom Ohr bis zum Mund, Fr.- C.; — prim. granoselj.
  43. gránfor, m. neka ptica, ogr.- Valj. (Rad); (= krokar? C.).
  44. grángošje, n. das Grenzgebüsch, Valj. (Rad).
  45. grȃnica, f. die Landes-, Reichsgrenze, Mur., Cig., Jan., Mik.
  46. grȃničar, -rja, m. der Bewohner der einstigen Militärgrenze, der Grenzer, der Grenzsoldat, Mur., Cig., Jan., nk.
  47. grȃničarski, adj. Grenzer-; graničarski polk, das Grenzregiment, Cig., Jan.
  48. grȃničən, -čna, adj. die Grenze betreffend, Jan.
  49. grȃničica, f. dem. gran(ic)a; kleiner Zweig, Prip.- Mik.
  50. granīt, m. zrnast, trd kamen: der Granit.
  51. granītast, adj. granitartig; — Granit-, Cig.
  52. granītən, -tna, adj. granitisch, Granit-, Cig., Jan.; granitna skala, Cig.
  53. gráno, -nesa, n. der Vers, Šol., C., Zora; — stsl.
  54. gránosəlj, -slja, m. das Wiesel, Mariborska ok.- C.; — prim. rus. gornostalь, gornostaj, das Wiesel, C. ( Vest. II. 60.).
  55. gránosljək, -səljka, (-sljəka), m. dem. granoselj, (gránoslek) Mur., SlGor.
  56. grȃntati, -am, vb. impf. fressen: krava granta sadje, Krn- Erj. (Torb.).
  57. grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).
  58. graščákinja, f. die Schlossfrau, die Gutsbesitzerin.
  59. graščàn, -ána, m. der Burgbewohner, Jan.
  60. graščína, f. die Gutsherrschaft; državna g., die Domäne, DZ.
  61. graščı̑nar, -rja, m. der Gutsbesitzer, Cig.
  62. graščı̑nski, adj. zur Gutsherrschaft gehörig, herrschaftlich.
  63. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  64. grȃšičən, -čna, adj. zur Wicke gehörig: grašična moka, Wickenmehl, Cig.
  65. grȃšičnica, f. das Wickenstroh, Cig.
  66. grȃšičnjak, m. das Wickenbrot, Cig.
  67. grȃšnat, adj. erbsenartig, Hal.- C.
  68. grȃšnica, f. das Erbsenstroh, ( das Fisolenstroh, SlGor.- C.); — prim. grah.
  69. gratúne, f. pl. der Wagenkorb (für Mist u. dgl.), Z., Blc.-C.; (gretune), gnojni koš, iz bek spleten, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. it. grada, geflochtener Fischbehälter, lat. crates, Flechtwerk, Mik. (Et.).
  70. grbánčast, adj. runzelig, Cig.
  71. grbánčiti, -ȃnčim, vb. impf. runzeln; čelo g.; g. se, runzelig werden; einschrumpfen.
  72. grbánəc, -nca, m. die Runzel, V.-Cig., vzhŠt.- C.
  73. grbániti, -ȃnim, vb. impf. runzeln, knüllen, Blc.-C.
  74. grbánja, f. die Runzel, C., Z.; die Falte: g. na oblačilu, Blc.-C.
  75. grbavína, f. die Unebenheit, die Erhöhung, V.-Cig.; grbavine na cestišči zravnati, Levst. (Cest.); grbavine ptičjih možganov, Let.
  76. grbavínast, adj. voll Unebenheiten, Cig.
  77. grbı̑n, m. = garbin, Mik.
  78. grbína, f. der Höcker, Cig., Jan.
  79. grbokázən, -zna, adj. grbokazno pismo, der Wappenbrief, Cig.
  80. grbokrížən, -žna, adj. buckelig, SlN.- C.
  81. grboslǫ́vən, -vna, adj. heraldisch, Jan.; grboslovni liki, Kres.
  82. gŕbovən, -vna, adj. Wappen-, Cig., Jan., Cig. (T.); grbovni ščit, das Wappenschild, DZ.
  83. gŕbovnica, f. knjiga grbovnica = grbovnik, Cig.
  84. gŕbovnik, m. das Wappenbuch, Jan. (H.).
  85. grboznȃnəc, -nca, m. der Wappenkundige, Cig., Jan.
  86. grboznȃnstvọ, n. die Wappenkunde, Cig., Jan., Cig. (T.).
  87. grbȗnta, f. ein Schlag auf den Rücken, Štrek.
  88. grčánək, -nka, m. das Halszäpfchen, Mur.; — prim. grčanjek.
  89. grčánjək, -njka, m. die Kehle, die Gurgel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  90. grčavína, f. knorriges Holz, Blc.-C.
  91. grčı̑n, m. mürrische Person, Cig.
  92. gȓčnica, f. das Astloch im Baume, Cig.
  93. gŕdən, -dna, adj. abscheulich, vzhŠt.- C.
  94. grdíłən, -łna, adj. entstellend, nk.; beschimpfend, lästerlich, Cig., Jan.; g. pomen, DSv.
  95. grdı̑n, m. der Abscheuliche; Mrežo si, pajek, grdin, nedolžnim mušicam nastavil, Zv.
  96. grdína, f. 1) die Abscheulichkeit, Valj. (Rad); — 2) ein abscheuliches Wesen: der Schurke, Valj. (Rad); das Gespenst, Rez.- C.; der Drache, Rez.- Baud.
  97. grdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. sich abscheulich machen, Blc.-C.
  98. grdı̑nka, f. abscheuliches Weib, Cig., M.
  99. gȓdnja, f. die Beschimpfung: grdnja tvoja ga ne žali, Levst. (Zb. sp.).
  100. grdóbən, -bna, adj. garstig, abscheulich, Jan.; grdobne strasti, Cv.

   11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201 12.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA