Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (11.801-11.900)
-
góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
-
gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
-
gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
-
gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
-
gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
-
gostokŕvən, -vna, adj. dickblütig, Cig.
-
gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
-
gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
-
gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
-
gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
-
gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
-
gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
-
gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
-
gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
-
gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
-
gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
-
gostopę́rən, -rna, adj. = gostopernat, Jan.
-
gostopę̑rnat, adj. dichtbefiedert, Cig.
-
gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
-
gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
-
gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
-
gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
-
gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
-
gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
-
gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
-
gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
-
gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.
-
gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
-
goščávanje, n. = goščevanje, ogr.- C.
-
1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
-
2. goščénje, n. das Verdichten, Z.
-
goščevȃnje, n. Gastereien, ogr.- C.; ("goščuvȃnje"), kajk.- Valj. (Rad).
-
1. goščína, f. das Gastmahl, C.
-
2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
-
gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
-
gotǫ́vən, -vna, adj. = gotov, Jan. (H.).
-
gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
-
gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
-
gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
-
gotǫ́vščina, f. = gotovina, ogr.- M.
-
govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
-
govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
-
govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
-
govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
-
gǫ́vənce, n. dem. govno, Pjk. (Črt.).
-
gǫ́vna, f. 1) = govno, Rib.- Mik.; — 2) pl. govne, ovčji pašnik, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
-
govnáč, m. der Rosskäfer (geotrupes stercorarius), Erj. (Ž.), Kras- Erj. (Torb.).
-
govnȃčka, f. die Raubmöve (lestris), Cig., Frey. (F.).
-
govnár, -rja, m. = govnač, C., Z.
-
gǫ̑vnat, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.
-
govnjáč, m. = govnač, Cig., Jan., Valj. (Rad), vzhŠt.
-
govnják, m. der Mistkarren, Cig.
-
govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, ( nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
-
1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
-
2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — nam. gumno.
-
govnobȓbəc, -bca, m. = govnač, Jan., Erj. (Ž.).
-
govorčı̑n, m. der Sprecher, Dict.; der Sprecher bei Hochzeiten, Z., C.; — der Advocat, Dict., Cig.
-
gọ̑vorən, -rna, adj. 1) zur Sprache, Rede gehörig, Jan.; govorni razpol, der Redetheil, Jan.; govorni organ, Zora; — 2) govǫ́rən, beredsam, Cig.
-
govoríčenje, n. das Schwatzen, das Gefasel.
-
govoríłən, -łna, adj. zum Sprechen gehörig: govorı̑łni organ, das Sprachorgan, Zora.
-
govorı̑łnica, f. 1) der Sprechsaal, Cig., Jan.; — 2) die Rednerbühne, Cig., Jan.
-
govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
-
govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
-
govǫ́rnik, m. der Redner; — der Wortführer, Cig., Jan.; (govorník, Levst. [Nauk]).
-
govǫ́rniški, adj. rednerisch, Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑ški.
-
govǫ́rništvọ, n. die Redekunst, die Rhetorik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑štvọ.
-
govǫ́rnost, f., V.-Cig., Jan., pogl. govorstvo.
-
govorȗn, m. der Maulmacher, der Phrasenmacher, Cig., Let.; der Großsprecher, Cig.
-
govorȗnstvọ, n. die Großsprecherei, Cig.
-
gozdárjenje, n. die Forstwirtschaft, Jan., Cig. (T.); gozdarjenja se učiti, SlN.
-
gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
-
gozdnár, -rja, m. der Förster.
-
gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
-
gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
-
gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
-
gozdnàt, -áta, adj. bewaldet, waldreich, Cig., Jan., C.
-
gozdníca, f. die Waldbirne, C.
-
gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
-
gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
-
gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
-
gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
-
gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
-
gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
-
gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
-
gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
-
gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
-
grábəljnik, m. der Rechenbohrer.
-
grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.
-
grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
-
grábkinja, f. = grabljačica, C.
-
grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
-
grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
-
grabljenik, m., Cig., pogl. grabeljnik.
-
grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
-
grábljevnik, m. = grabeljnik, Gor.
-
grabljičnják, m. der Rechenbohrer, Št.
-
grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
-
grabǫ̑n, m. der Räuber, C.
-
gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
-
gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.
11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani