Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.801-11.900)

  1. góstnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig.
  2. gostobesẹ́dən, -dna, adj. redselig, wortreich, Jan., Cig. (T.), Zv., Levst. (Zb. sp.).
  3. gostobesẹ́dnost, f. die Redseligkeit, Zv.
  4. gostocvẹ́tən, -tna, adj. dichtblütig, Cig.
  5. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
  6. gostokŕvən, -vna, adj. dickblütig, Cig.
  7. gostolẹ̑nje, n. das Gezwitscher, der Schlag der Vögel, Cig.
  8. gostolẹ́sən, -sna, adj. dichtwaldig, Cig.
  9. gostolẹ́tən, -tna, adj. dichtaderig, feinaderig (o lesu), Cig., Jan.
  10. gostolístən, -tna, adj. dichtbelaubt, Cig., Jan.
  11. gostoljúbən, -bna, adj. gastfreundlich, Jan., nk.
  12. gostoljúbnost, f. die Gastfreundlichkeit, Cig., Jan., nk.
  13. gostoməglę̑n, adj. dicknebelig, Cig.
  14. gostonòg, -nǫ́ga, m. die Mauerassel, Cig.; gostonogi, Schnurasseln (julidae), Erj. (Ž.); navadni gostonog, die gemeine Schnurassel (julus terrestris), Erj. (Ž.).
  15. gostonǫ́ga, f. = gostonog, Dol.
  16. gostonǫ̑žnica, f. die Scherenassel, Cig.
  17. gostopę́rən, -rna, adj. = gostopernat, Jan.
  18. gostopę̑rnat, adj. dichtbefiedert, Cig.
  19. gostorǫ́žən, -žna, adj. reich an Trieben, dicht: gostorožno trsje, Raič ( Let.).
  20. gostovȃnjčin, m. = gostovanjščak, C.
  21. gostovȃnje, n. 1) die Gasterei, der Schmaus; Njemu oče nje napravi Imenitno gostovanje, Preš.; — der Hochzeitsschmaus, die Hochzeit, (gostúvanje) vzhŠt.- Mur., ogr.- M., Danj.- Valj. (Rad); — 2) das Inwohnersein, die Inwohnerschaft, C.; das zur Miethe Wohnen, Cig., Jan.; zastonj g. imeti, zinsfrei wohnen, Cig.
  22. gostovȃnjəc, -njca, m. = gostovanjščak, C.
  23. gostovȃnjski, adj. hochzeitlich, M.
  24. gostovȃnjščak, m. der Hochzeitsgast, der Hochzeiter, Mur., Cig., Danj.- Mik., vzhŠt.
  25. gostǫ́vən, -vna, adj. gastfrei, Mur.; pogl. gostljiv.
  26. gostovína, f. = gosti, Cig., Jan., C.; bil sem na gostovini, C.
  27. gostǫ́vščina, f. die Gasterei: po gostovščinah hoditi, Gor.
  28. gostožǫ̑bnik, m. = devetogub, Dol.; (der Roden, der 4. Magen der Wiederkäuer, V.-Cig.?).
  29. goščávanje, n. = goščevanje, ogr.- C.
  30. 1. goščénje, n. das Bewirten; — das Gastmahl, der Schmaus, (goščenjè) ogr.- Valj. (Rad), (goščénje) kajk.- Valj. (Rad).
  31. 2. goščénje, n. das Verdichten, Z.
  32. goščevȃnje, n. Gastereien, ogr.- C.; ("goščuvȃnje"), kajk.- Valj. (Rad).
  33. 1. goščína, f. das Gastmahl, C.
  34. 2. goščína, f. = gostina, Valj. (Rad).
  35. gǫ̑ščnat, adj. gestrüppig, dicht verwachsen, C.
  36. gotǫ́vən, -vna, adj. = gotov, Jan. (H.).
  37. gotovína, f. 1) bares Geld; v gotovini plačati, bar bezahlen; — 2) der Vorrath an verfertigten Gegenständen, Fr.- C.; — 3) das Mehl, Kast., BlKr.; (gotǫ́vina, BlKr.).
  38. gotovı̑nski, adj. Bar-: gotovinski troški, Levst. (Pril.); gotovinsko izplačilo, DZ.
  39. gotǫ́vnost, f. = gotovost, Mur., ogr.- C., nk.
  40. gotǫ́vščina, f. = gotovina, ogr.- M.
  41. govedarína, f. der Rinderhirtenlohn, Mur.
  42. govę́dən, -dna, adj. = govedast, Gor.; ungeschickt, Z.
  43. govę̑dina, f. 1) das Rindfleisch; — 2) = goved, Cig., Jan., M.; drobnica in g., Ravn.
  44. govę́dnost, f. die Ochsenhaftigkeit, Cig.
  45. gǫ́vənce, n. dem. govno, Pjk. (Črt.).
  46. gǫ́vna, f. 1) = govno, Rib.- Mik.; — 2) pl. govne, ovčji pašnik, Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  47. govnáč, m. der Rosskäfer (geotrupes stercorarius), Erj. (Ž.), Kras- Erj. (Torb.).
  48. govnȃčka, f. die Raubmöve (lestris), Cig., Frey. (F.).
  49. govnár, -rja, m. = govnač, C., Z.
  50. gǫ̑vnat, adj. dreckig, voll Unrath, Cig.
  51. govnjáč, m. = govnač, Cig., Jan., Valj. (Rad), vzhŠt.
  52. govnják, m. der Mistkarren, Cig.
  53. govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, ( nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.
  54. 1. gǫ́vnọ, n. 1) der Darmkoth, Meg., Mur., Cig., Jan., C., Trub., Dalm., ogr.- Mik., Dol., BlKr.; — 2) vražje g., der Teufelsdreck (asa foetida), Tuš. (B.).
  55. 2. gǫ́vnọ, n. prostor pri opekarnici, kjer se suši opeka, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.); — nam. gumno.
  56. govnobȓbəc, -bca, m. = govnač, Jan., Erj. (Ž.).
  57. govorčı̑n, m. der Sprecher, Dict.; der Sprecher bei Hochzeiten, Z., C.; — der Advocat, Dict., Cig.
  58. gọ̑vorən, -rna, adj. 1) zur Sprache, Rede gehörig, Jan.; govorni razpol, der Redetheil, Jan.; govorni organ, Zora; — 2) govǫ́rən, beredsam, Cig.
  59. govoríčenje, n. das Schwatzen, das Gefasel.
  60. govoríłən, -łna, adj. zum Sprechen gehörig: govorı̑łni organ, das Sprachorgan, Zora.
  61. govorı̑łnica, f. 1) der Sprechsaal, Cig., Jan.; — 2) die Rednerbühne, Cig., Jan.
  62. govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega ( nam. o tem), Ravn.
  63. govǫ́rnica, f. 1) die Rednerin, Cig., Jan.; — 2) = die Rednerbühne, V.-Cig.; pošiljal je enakomisleče na govornico, Zv.; — 3) = govorilnica 1), C.; tudi: govorníca.
  64. govǫ́rnik, m. der Redner; — der Wortführer, Cig., Jan.; (govorník, Levst. [Nauk]).
  65. govǫ́rniški, adj. rednerisch, Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑ški.
  66. govǫ́rništvọ, n. die Redekunst, die Rhetorik, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; tudi: govornı̑štvọ.
  67. govǫ́rnost, f., V.-Cig., Jan., pogl. govorstvo.
  68. govorȗn, m. der Maulmacher, der Phrasenmacher, Cig., Let.; der Großsprecher, Cig.
  69. govorȗnstvọ, n. die Großsprecherei, Cig.
  70. gozdárjenje, n. die Forstwirtschaft, Jan., Cig. (T.); gozdarjenja se učiti, SlN.
  71. gózdən, -dna, adj. zum Wald, Forst gehörig; gȏzdni čuvaj, der Waldhüter; gozdni red, die Forstordnung.
  72. gozdnár, -rja, m. der Förster.
  73. gozdnaríca, f. die Försterin, Jan.
  74. gozdnárski, adj. Förster-, Forst-, Cig., Jan., nk.; gozdnarska služba; gozdnarska učilnica, Cig.
  75. gozdnȃrstvọ, n. die Forstwirtschaft, Cig., Jan., nk.
  76. gozdnàt, -áta, adj. bewaldet, waldreich, Cig., Jan., C.
  77. gozdníca, f. die Waldbirne, C.
  78. gozdník, m. der Forstbedienstete, der Förster, Cig., Jan., C.; vsa družina od črednika do gozdnika, Jurč.
  79. gozdnína, f. die Abgabe vom Walde, die Forstgebür, Cig., Jan., Blc.-C.
  80. gozdǫ́vən, -vna, adj. Forst-: gozdovna statistika, die Forststatistik, Cig. (T.); gozdovno upravstvo, die Forstverwaltung, DZ.
  81. gozdoznȃnəc, -nca, m. der Forstkundige, Cig.
  82. gozdoznȃnstvọ, n. die Forstkunde, Cig., Jan.
  83. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
  84. gožník, m. die Kerbe am Stiele des Dreschflegels, an welche der Flegel gebunden wird, Cig.
  85. gožnjáti, -ȃm, vb. impf. brummen, unverständlich reden, C.; prim. gognjati.
  86. gožnjetáti, -etȃm, -ę̑čem, vb. impf. = na nos govoriti, C.; prim. gognjati.
  87. grábəljnik, m. der Rechenbohrer.
  88. grábən, -bna, m. = jarek; — iz nem.
  89. grȃbežnica, f. 1) noge grabežnice, die Greiffüße, Cig. (T.); — 2) die Raubfliege (asilida), Erj. (Ž.), Cig. (T.).
  90. grábkinja, f. = grabljačica, C.
  91. grabljȃnje, n. das Rechen, Mur.
  92. grábljenəc, -nca, m. ein großer Rechen mit sieben Zähnen, der beim Dreschen verwendet wird, V.-Cig.
  93. grabljenik, m., Cig., pogl. grabeljnik.
  94. grábljenje, n. 1) das Raffen; — das gierige Zusammenscharren; — 2) das Rechen.
  95. grábljevnik, m. = grabeljnik, Gor.
  96. grabljičnják, m. der Rechenbohrer, Št.
  97. grabljı̑nje, n. Zusammengerechtes: z. B. Heu, Hal.- C.
  98. grabǫ̑n, m. der Räuber, C.
  99. gradȃnica, f. 1) trta ali verižica, ki veže plužno drevo s kolci, Gor., Dol., Št.; — 2) stacheliges Halsband der Hunde, Cig., C., Gor.; (menda nam. gredaljnica).
  100. gradášanje, n. der Krämpelbeleg, (gred-) DZ.

   11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101 12.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA