Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.701-11.800)

  1. gorníca, f. 1) die Bergrealität: der Weingarten, Z.; — die Bergwiese, Jan.; — 2) = gorna, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: gǫ̑rnica.
  2. gornı̑čnik, m. der Bergrechtsholde, der Berghold (kdor gornico plačuje), Mur., Cig.
  3. gorničnják, m. = gorničnik, Mur., Danj.- Mik.
  4. gornı̑ja, f. gorniški urad, Cig.
  5. gǫ̑rnik, * m. 1) pred l. 1848: v vinskih krajih od graščine izvoljen zaupni mož, ki je nadzoroval v svojem okraju vinograde, trgatev, pobiranje desetine, gornice itd., der Bergmeister, Mur., Cig., Rec., Met., Dol., jvzhŠt.; gorni gospod ali njegov gornik; sedaj: pošten mož, katerega izbero, da jim za plačilo vino meri, kadar se prodaja, Dol.- Levst. (Rok.); — der Bergmeister: gorniki, kateri naj pazijo vsega, kar je vinogradom na korist, Levst. (Nauk, 43.); — 2) der Weinbauer, Cig., C.; ubogim gornikom gornino pobirati, SlN.; prim. gornjak 3); — 3) = gozdar, C.; — 4) gorník, der Alpensänger, der Flühvogel (accentor alpinus), Trenta, Soča- Erj. (Torb.); — 5) die Bärentraube (arctostaphylos), C.
  6. gornína, f. = gornica 2), SlN., jvzhŠt.
  7. gornı̑ški, adj. das Bergrecht betreffend, Z.
  8. gornják, m. 1) der Oberländer, der Bergbewohner, C.; — 2) der von den Gebirgen her wehende Wind, der Bergwind, Cig.; der Nordwind, C.; der Westwind, Jarn.; gọ̑rnjak: sivi sever, mrzli zdolec, suhi gornjak, Saleška dol.- Kres (IV. 404.); — 3) kdor je gornico ali gornino plačeval (pred 1848. l.), Valj. (Rad); — 4) gọ̑rnjak, gornji del kake reči, Valj. (Rad); — der Oberschlusssatz (propositio praemissa maior), Cig. (T.).
  9. gọ̑rnji, adj. der oberhalb oder oben befindliche, der obere; g. konec, das obere Ende; gornja ustnica, die Oberlefze; gornja hiša, die Bodenkammer, Cig.; — prim. gorenji.
  10. gọ̑rnjica, f. 1) das obere Stockwerk des Bauernhauses, das Obergemach, das Bodenzimmer, Cig., C., Burg., Vrt.; (gornica:) On puhne v svitlo gornico, Vod. (Pes.); — 2) das Rauchloch, das Luftloch eines Zimmers, C.
  11. gǫ̑rnọ, n. = gornica, gornina, das Bergrecht, C., Mik.
  12. gornostȃj, m. das Hermelin, Jan., C.; — rus.
  13. gornostȃjevina, f. das Hermelinfell, Cig.
  14. gorogrȃnščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.).
  15. goropísən, -sna, adj. orographisch: goropı̑sni zemljevid, die Gebirgskarte, Jes.
  16. gorostásən, -sna, adj. riesig, nk.; — hs.
  17. górščina, f. 1) die Berggegend, C.; — 2) das Bergrecht, die Berggiebigkeit, Cig., Rec., LjZv.; kmet nam daje desetino in gorščino, LjZv.; — 3) der Bergholdenbesitz, Rec.
  18. gǫ̑rščnik, m. die Blaumeise (parus coeruleus), Frey. (F.).
  19. goršı̑čnica, f. Cig., pogl. gorčičnica.
  20. gortánəc, -nca, m., Cig., pogl. grtanec.
  21. gorúšičən, -čna, adj. Senf-, Jan.
  22. gǫ́səłn, -łna, adj. Geigen-, Violin-, Z.
  23. gǫ̑səłnik, m. das Geigenfutteral, Cig.
  24. gosəłnják, m. = goselnik, Jan.
  25. gosẹ̑nica, f. 1) die Raupe; svilna g., die Seidenraupe, Cig., M.; — 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C., Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; prim. pasjica 2); — gǫ́senica (gosenica), Št.
  26. gosẹ̑ničar, -rja, m. 1) der Raupenleser, Cig.; — 2) rumenonogi g., die gelbbeinige Raupenschlupfwespe (microgaster glomeratus), Erj. (Ž.).
  27. gosẹ̑ničarka, f. die Raupenfliege (tachina), Erj. (Z.).
  28. gosẹ̑ničav, adj. voll Raupen, raupig, Jan.
  29. gosẹ̑ničən, -čna, adj. Raupen-, Cig., Jan.; — raupig, Jan. (H.).
  30. gosẹ̑ničji, adj. Raupen-, V.-Cig., Jan.; goseničja preja, Vrt.; goseničji mešički, Levst. (Nauk).
  31. gosẹ̑ničnik, m. dreiblättriger Vogelfuß (ornithopodium scorpioides), C.
  32. gosẹ̑nka, f. = gosenica 1), Mur.
  33. gosę̑tina, f. das Gänsefleisch, Mur., Cig., Jan., ogr.- C.
  34. gosı̑njak, m. 1) der Gänsestall, Mur., Cig., Jan., C.; — 2) der Gänsekoth, Mur., Cig., Jan.
  35. gosínji, adj. = gosji, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.
  36. gosjenòg, -nǫ́ga, m. neka trta: der Gänsefüßler, C.
  37. gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
  38. gọ̑sman, m. der Gänserich, Blc.-C.
  39. gospẹ́n, adj. der Frau, C., Z.
  40. gospẹ́nji, adj. 1) der Frau, Mik.; gospenji lasje (adiantum), Dict.- Mik.; — 2) = gospinski, Jan.
  41. gospínja, f. = gospodinja, Mik. (V. Gr. II. 143.).
  42. gospínji, adj. = gospenji 1): gospinji cvet, das niedergestreckte Hartheu (hypericum humifusum), Medv. (Rok.).
  43. gospínjščica, f. neka trta, Celje- Erj. (Torb.); die Frauentagtraube, früher blauer Klevner, Trumm.
  44. gospínski, adj. Frauen-, Damen-, Cig.
  45. gospodárčən, -čna, adj. = gospodaren, Jan.
  46. gospodárən, -rna, adj. wirtschaftlich, haushältig, V.-Cig., Jan., Gor.- DSv.
  47. gospodarı̑tən, -tna, adj., Mur., pogl. gospodaren.
  48. gospodárjenje, n. 1) das Herrsein, das Schalten und Walten; — der Wirtschaftsbetrieb, die Haushaltung; — die Gebarung; das Grassieren; — 2) das Beherrschen; — prim. gospodariti.
  49. gospodȃrnica, f. die Haushälterin, Mur.; die Meierin, Jan.
  50. gospodȃrnik, m. der Haushälter, Mur., Ravn.; der Meier, der Oekonom, Jan.
  51. gospodárnost, f. die Haushältigkeit, die Kunst gut zu wirtschaften, die Oekonomie, Cig., Jan., Slom.; to veleva g., das verlangt die Rücksicht auf die Oekonomie, Levst. (Cest.); z umno gospodarnostjo imetek pomnožiti, Slovan.
  52. gospodȃrstvən, -tvəna, adj. Wirtschafts-, Verwaltungs-; gospodarstveno leto, das Verwaltungsjahr.
  53. gospodı̑čna, f. 1) das Fräulein; pojdi doli, gospodična, ti babelska hči, Dalm.; Notri je žlahten gospod, žlahtna gospa, In eno gospodično imata, Npes.-K.; Bog jo živi gospodično! Preš.; — 2) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 3) nekatere rastline: der Himmelsschlüssel (primula acaulis), C.; — die Knotenblume (leucoium vernum), Medv. (Rok.); — die Nachtkerze (oenothera biennis), SlGor.- Erj. (Torb.); — das Gänseblümchen (bellis perennis), Sp. Idrija- Erj. (Torb.).
  54. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
  55. gospodı̑čnik, m. neko jabolko, Cig.
  56. gospodı̑n, m. = gospod, gospodar, Habd.- Mik., Danj.- Valj. (Rad), Rez.- Baud.
  57. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
  58. gospodínjenje, n. das Wirtschaften (der Frau).
  59. gospodínjiti, -ı̑njim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.
  60. gospodı̑njski, adj. eine Hausfrau oder Wirtschafterin betreffend, Hausfrauen-; gospodinjsko delo.
  61. gospodı̑njstvọ, n. das Geschäft der Hausfrau oder Wirtschafterin; Marija je tudi pri gospodinjstvu vseh ženskih čednosti ljubezniva podoba, Ravn.
  62. gospọ̑dnica, f. = gospojnica: velika, mala g., Groß-, Kleinfrauentag, Mur., Cig., Danj.- Mik., Dolnje Kor.- Jarn. (Rok.).
  63. gospódnji, adj. 1) des Herrn (Gottes), Mik.; v gospodnjem imenu, Krelj; gospodnji duh, gospodnje ime, Dalm.; gospodnji angel, Kast.; gospodnje leto, das Jahr des Heils, Cig. (T.); — 2) herrschaftlich, Herren-, V.-Cig., Jan.; gospodnja služba, Herrendienst, Cig.
  64. gospodovȃnje, n. das Herrsein, das Herrschen.
  65. gospodovávən, -vna, adj. = gospodljiv, V.-Cig.
  66. gospǫ́dščina, f., pogl. gospoščina.
  67. gospǫ̑jnica, f. 1) velika, mala g., der Groß-, Kleinfrauentag, Jan., C., Št.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  68. gospǫ̑jščnica, f. die Sumpfleberblume (parnassia palustris), Medv. (Rok.).
  69. gospon, m. = gospod, Habd.- Mik., ogr.- Mik.; iz: gospodin.
  70. gosponič, m. dem. gospon, Prip.- Mik.
  71. gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.- C.
  72. gospǫ́ščinski, adj. Herrschafts-: g. grb, Cig.
  73. gostarína, f. das Tafelgeld, Jan.
  74. gostáščina, f. der Miethwohnerzins, der Inwohnerzins, V.-Cig., Jan., Nov.
  75. góstən, -tna, adj. 1) = pogostljiv, gastfrei, Cig., Jan.; — 2) Gast-: gostna pravica, das Gastrecht, Jan.
  76. gostı̑łna, f. = gostilnica, nk.
  77. gostı̑łnica, f. das Gasthaus, das Wirtshaus, Cig., Jan., nk.
  78. gostı̑łničar, -rja, m. der Gastwirt, Cig., Jan., nk.
  79. gostı̑łničarica, f. = gostilničarka, Jan. (H.).
  80. gostı̑łničarka, f. die Gastwirtin, nk.
  81. gostı̑łničarski, adj. Gastwirt-: g. obrt, nk.
  82. gostı̑łničarstvọ, n. die Gastwirtschaft, Jan.
  83. gostı̑łničən, -čna, adj. Gasthaus-, Wirtshaus-, nk.
  84. 1. gostı̑łnik, m. 1) = gostilničar, Cig., Jan., ZgD. ( stsl.); — 2) der Gastgeber: posloviti se pri gostilniku, Jurč.
  85. 2. gostı̑łnik, m. der Condensator, Cig. (T.), C., Sen. (Fiz.).
  86. gostı̑łniški, adj. Gasthaus-, Cig., nk.
  87. 1. gostína, f. das Gastmal, Jan.
  88. 2. gostína, f. 1) = gošča, das Dickicht, Cig., Fr.- C.; — 2) die Dichte, Valj. (Rad).
  89. gostı̑nčar, -rja, m. = gostilničar, Jan., Ravn.; — prim. gostinec.
  90. gostı̑nčarica, f. = gostilničarica, Jan.
  91. gostı̑nəc, -nca, m., Jan., ( češ.), pogl. gostilnica.
  92. gostı̑nica, f. ( stsl.) Ravn., pogl. gostilnica.
  93. góstinja, f. 1) weiblicher Gast, Let.; mehkužnost in lahkoživnost sta mu ostali neznani gostinji, LjZv.; — 2) die Inwohnerin, (gostnja), Met.
  94. gostı̑nski, adj. Gast-, Jan.; gastfreundlich: gostinski počastiti koga, Let.; gostinska zveza, gastfreundschaftliche Verbindung, Zv.; — prim. hs. gostinski, kar pripada gostom.
  95. gostman, m. = gostač, Notr.
  96. gostníca, f. 1) die Kosthalterin, Cig.; — 2) das Gastzimmer, Jarn., Mur.; — 3) neka hruška, Šebrelje- Erj. (Torb.).
  97. gostník, m. 1) der Kosthalter, der Restaurateur, Cig.; der Gastgeber, Hip. (Orb.); — 2) der Schmauser, Jan.
  98. gostniti, -nem, vb. pf. dicht werden, Rez.- C.
  99. gostnja, f., nam. gostinja, Mik.
  100. gostnjak, m., Mur., pogl. gostač.

   11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901 12.001 12.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA