Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (11.501-11.600)
-
goláčina, f. 1) dlaka, katera gre od živali, kadar se goli, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zrnja prazna mesta na koruznej latici, Ip.- Erj. (Torb.).
-
golȃdina, f. = ledina, C.
-
golahən, -hna, adj. gol golahen, ganz nackt, kajk.- C.
-
golahrn, adj. ganz nackt, Mik. (Et.).
-
golan, adj. = unreif, Jan.; golano sadje, Glas.; — pogl. 2. golen.
-
golȃzən, -zni, f. 1) coll. das Gewürm, kriechendes Ungeziefer; — 2) ein baumloser Fleck im Walde, Dol.- Erj. (Torb.); jagode rasto po gozdnih golaznih, Let.; — die im Getreide durch Ungeziefer verursachte kahle Stelle, Met.; Mik.
-
golȃzina, f. = golazen, C., Svet. (Rok.).
-
golȃznice, f. pl. = golazen, C.
-
golaznína, f. golazen, M.
-
gółčanje, n. das Reden, das Sprechen; prim. golčati.
-
goldı̑nar, -rja, m. der Gulden; — prim. bav. guldener, C.
-
goldı̑narski, adj. Gulden-: goldinarski bankovci.
-
góləhən, -hna, adj. gol golehen, ganz nackt, C., Mik.
-
golẹ̑n, f. der Unterschenkel, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Krn- Erj. (Torb.); razkrij golen, Dalm.; — naj se jim sterejo njihove goleni (Beine), ogr.- Valj. (Rad).
-
1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
-
2. golèn, -éna, adj. unreif (o sadju), Tržič- Štrek. (LjZv.); golene hruške, Mik.; ( "eigentlich: grün", Mik.); prim. zelen.
-
3. gólən, -lna, adj. bloß, Guts., Jarn., ogr.- C.; iz golne dobrote, C.; (gołən? menda prej nam. gólen; prim. golę̑n).
-
1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
-
2. golénəc, -nca, m. unreife Frucht, Mik.; unreifes Obst, Tržič- Štrek. (LjZv.).
-
golẹ̑nək, -nka, m. = golen, f., Cig.
-
golẹníca, f. 1) das Schienbein, Cig., Jan., C., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) die Stiefelröhre, Cig., Jan., C., Burg., Dol., BlKr.; zafrkniti golenice, Jurč.
-
golẹníčən, -čna, adj. Schienbein-, Jan. (H.).
-
golenína, f. glattes Korn (Getreide mit Ausnahme des Hafers und der Gerste), C.
-
1. golenják, m. = kruh brez ovsa, Poh.- C.
-
2. golẹnják, m. der Beinharnisch, Cig.
-
golẹ́nji, adj. zum Unterschenkel, zum Schienbein gehörig, Cig., Jan.
-
1. golẹ̑nka, f. eine Art Strümpfe, C., Z.
-
2. golę́nka, f. neka vrsta breskev, kajk.- Valj. (Rad).
-
golẹ́nọ, n. = golen f., Dalm.; da bi se njih golena prelomila, Trub.
-
golern, adj. gol golern, ganz nackt: golo golerno telo, ogr.- C.; — prim. golehrn.
-
golı̑čnik, m. = golič 4), Z.
-
golı̑łnik, m. das Haareisen, das Schabeisen (der Gärber), Cig.
-
golı̑n, m. der Bartlose, C.
-
golína, f. die Blöße, kahle, unbewachsene Fläche, Cig., Jan., C., DZ.; durch Entrindung entstandene Blöße am Baumstamm, Mur.
-
golı̑nar, -rja, m. der Bewohner einer kahlen Fläche, C.
-
golı̑nka, f. eine Art Pfirsich, C.
-
goljénje, n. das Entrinden, das Enthaaren; das Mausen, Cig.
-
goljúfən, -fna, adj. betrügerisch, falsch, g. igravec, falscher Spieler, Mur., Cig.; goljufno izgovarjanje, falsche Ausreden, Guts. (Res.).
-
goljúfinja, f. die Betrügerin, Jan., C.
-
goljȗfnik, m. = goljuf, C.
-
goljufnína, f. die Betrugsumme, C.
-
goljufnják, m. = golufnik, Mur.
-
goljúfnost, f. = goljufivost, Cig., C.
-
goljufovȃnje, n. das Betrügen, Cig.
-
golobína, f. die Taubengrotte, Prim.
-
golobinják, m. 1) der Taubenschlag, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.); tudi: golobı̑njak, Levst. (M.), Št.; — 2) golobı̑njak, der Taubenkoth, Št.- Mur.
-
golobínji, adj. Tauben-, Mur., Mik.
-
golobı̑nka, f. 1) die Taubenhöhle, Pivka; — 2) neka goba: der Täubling (russula), C.
-
golǫ̑bnica, f. das Taubenloch, C.
-
golǫ̑bnik, m. der Taubenschlag, Mur., Cig.
-
golobnják, m. = golobinjak 1); golǫ̑bnjak, ogr.- Valj. (Rad).
-
golobrádən, -dna, adj. = golobrad.
-
golobúčən, -čna, adj. kahlköpfig, ( zaničlj.), C., Gor.
-
golobȗčnik, m. der Kahlkopf, ( zaničlj.), C.
-
golokǫ́žən, -žna, adj. nackthäutig, Jan.
-
golokǫ̑žnica, f. das nackthäutige Amphibium, der Lurch, Jan., C.
-
gololę̑dnica, f. = drhtavec, električna jegulja, Cig.
-
golomrȃznica, f. 1) = golomrazica, Cig.; — 2) pl. golomraznice, der Staubschnee, C.; — 3) die Gänsehaut, C.
-
golonȃg, -nága, adj. mutternackt, fadennackt, Mur., V.-Cig., Jan.
-
golonòg, -nǫ́ga, adj. bloßfüßig, nacktbeinig.
-
golonǫ̑ški, adj. Barfüßer-: g. red, der Barfüßerorden, Cig.
-
golonǫ̑žəc, -žca, m. der Barfüßer, Cig., Jan.
-
goloplǫ́dən, -dna, adj. nacktfrüchtig, Cig. (T.).
-
golorǫ́čən, -čna, adj. goloročno črtanje, das Freihandzeichnen, goloročen črtež, die Handzeichnung, Cig. (T.).
-
golosemę̑n, adj. nacktsamig, Cig. (T.).
-
goloslǫ́vən, -vna, adj. goloslovna trditev, nackte Behauptung, Cig. (T.).
-
golosŕčən, -čna, adj. = odkritosrčen, Mur.
-
golotína, f. die kahle Fläche, SlN.
-
golovína, f. neka trta, Kras- Erj. (Torb.).
-
gółsniti, gȏłsnem, vb. pf. einen Laut von sich geben, mucksen, Z., Štrek., GBrda; tu in tam g. o čem, Levst. (Zb. sp.); ni hotel ni golsniti ni žugniti, Erj. (Torb.).
-
gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).
-
gołšȗn, m. die Riesenschlange, Jan. (H.).
-
gołtàn, -ána, m. 1) = golt 1), vzhŠt.- C.; tudi: pl. goltani, C.; — 2) die Bergschlucht, ogr.- C.; — 3) pl. goltani, der Schacht im Bergwerk, ogr.- C.; — 4) der Schlemmer, Cig.
-
gołtánəc, -nca, m. der Schlund, die Speiseröhre.
-
gołtȃnje, n. das Schlucken, das Schlingen itd., prim. goltati.
-
gółtən, -tna, adj. 1) Schlund-, Kehl-, Cig., Jan.; — 2) gefräßig: polhi so nekako goltne živali, Slc.; g. po čem, gierig, Cig., C.
-
gȏłtnež, m. der Vielfraß, Nov.- C.
-
gȏłtnica, f. 1) = goltnik 1), Cig.; — 2) jamica pod brado, ogr.- C.
-
gȏłtnik, m. 1) der Kehllaut, Cig., Jan., C.; — 2) = goltanec, Jan.
-
gółtniti, gȏłtnem, vb. pf. einen Schluck thun, Cig., M., C., kajk.- Valj. (Vest.).
-
gółtnost, f. die Fressbegierde, Jan.
-
goltunija, f. der Schlund: v požrešnosti goltunije ("im Fressen und Saufen"), Krelj; tudi hs. — ( Dict. ima "golturja" ingluvies?).
-
1. golȗn, m. neka ptica: die Weihe, Dalm.- Mik.
-
2. golȗn, m. = galun, der Alaun.
-
golunarı̑ja, f. die Alaunsiederei, Cig.
-
golȗnast, adj. alaunhältig, alaunartig, Cig.
-
golúniti, -ȗnim, vb. impf. alaunen, Cig.
-
golúnov, adj. Alaun-, Cig., Jan.
-
golúnovica, f. das Alaunwasser, Cig.
-
golúzniti, -ȗznem, vb. pf. die Haut abstreifen, Z.
-
gołžȗn, m. 1) der Hühnerkropf, Cig., Jan., Glas., SlGosp.- C., M., Vrtov. (Km. k.), Tolm.; — 2) neka rastlina: der Taubenkropf (cucubalus), C.; — prim. it. gozzone, C. (?)
-
golžȗnəc, -nca, m. dem. golžun, Jan.
-
gomátən, -tna, adj. dickleibig, gut beleibt: gomaten človek, Fr.- C.
-
gomátnost, f. die Dickleibigkeit, Fr.- C.
-
gomȃzən, -zni, f. kriechendes Ungeziefer, Jan., C., Vrt., Bes.
-
gomázən, -zna, adj. wimmelnd: mravelj, ljudi je vse gomazno (gomezno), C.; tega je vse gomazno (gomezno), das ist im Ueberfluss vorhanden, C.
-
gomazẹ̑nje, n. das Gekrieche, das Gewimmel, Cig.
-
gomazı̑n, m., pogl. magazin.
-
gọ̑mbešnica, f. = gumbovšnica, vzhŠt.
-
gọ̑mbnica, f. das Knopfloch, C.
11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701 11.801 11.901
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani