Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.301-11.400)


  1. gnetílọ, n. 1) = gnetalo, Jan.; — 2) die Presse, C.
  2. gnẹ̀v, gnẹ́va, m. der Zorn, der Unmuth, Guts., Mur., Cig., Jan., Mik.; gnev me prime, Jurč.; der Groll, Cig. (T.).
  3. gnẹ́vast, adj. gerne schmollend, unwillig, Jarn.
  4. gnẹ́vati se, gnẹ̑vam se, vb. impf. zürnen, schmollen, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.); (gnjivati se, Habd.- Mik.).
  5. gnẹ́vav, adj. = gnevast, Jan.
  6. gnẹ́vavəc, -vca, m. der Schmoller, Jan.
  7. gnẹ́vən, -vna, adj. unmuthig, Guts., Cig.
  8. gnẹ́viti, gnẹ̑vim, vb. impf. zornig machen, Mur.; g. se, sich ärgern, nk.
  9. gnẹvljìv, -íva, adj. zornmüthig, Mur.
  10. gnẹvljívost, f. die Zornmüthigkeit, Mur.
  11. gnẹzdáč, m. der Nestling, Cig.; Mogoče ni mi tol'ko Odplašiti gnezdačev, Vod. (Pes.).
  12. gnẹzdáriti, -ȃrim, vb. impf. = gnezditi, Glas.
  13. gnẹ́zdast, adj. filzig, Cig.; — prim. gnezdo 2).
  14. gnezdce, n. dem. gnezdo; bolje: gnezdece.
  15. gnẹ́zdəce, n. dem. gnezdo, das Nestchen; — prim. gnezdce.
  16. gnẹ́zdenje, n. das Nisten, die Vogelhecke, Cig.
  17. gnẹ́zdice, n., Mur., Jan., pogl. gnezdece.
  18. gnẹzdíšče, n. der Nestort, die Brutstätte, C., Zora, Let.
  19. gnẹ́zditi, -im, vb. impf. nisten, Dict., Mur., Cig., Jan.; gnẹzdíti, ogr.- Valj. (Rad).
  20. gnẹ̑zdje, n. coll. die Nester, Cig.
  21. gnẹ̑zdnik, m. der Nestling, V.-Cig., Jan.
  22. gnẹ́zdọ, n. 1) das Nest; ptičje g., g. znašati, delati, skladati, das Nest bauen, Cig.; das Geheck, Cig., Jan.; g. piščet, eine Zucht junger Hühner, Cig.; g. psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig.; — tatinsko g., das Diebsnest, Cig.; — 2) gnezdu podobne stvari: das Kerngehäuse der Aepfel und Birnen, Cig.; — in einander geschlungenes Gewebe von Wolle oder Haaren, der Filz, V.-Cig.; — die Essigmutter, Mur., vzhŠt.- C.; — der Winkel am Pflughaupte, das Pfluggefüge, C.; "zadnji del pluga", Krn- Erj. (Torb.); — der mittlere Theil des Hintergestells eines Wagens, C.; — 3) sračje g., das Sichelkraut (falcaria Rivini), Cig.
  23. gnẹzdováti, -ȗjem, vb. impf. nisten, Mur., Trub.- Mik.
  24. gnezdǫ́vən, -vna, adj. zum Nest gehörig, Mur.
  25. gnída, f. 1) die Niss; — 2) = troha, ein bisschen: daj gnido kruha, GBrda; do gnide, gänzlich, GBrda.
  26. gnídast, adj. nissig, voll Nisse, Mur.
  27. gnidáš, m. einer, der voll Nisse ist, ogr.- C.
  28. gnídav, adj. nissig, voll Nisse, Cig., Jan.
  29. gnídavəc, -vca, m. ein nissiger Mensch, Bes.
  30. gnídica, f. dem. gnida.
  31. gnı̑dka, f. dem. gnida, Levst. (Zb. sp.).
  32. gnijénje, n. = gnitje: g. zob, Cig.
  33. gnı̑ł, gníla, adj. faul; gnilo sadje; g. les; gnila bolezen, die Egelkrankheit (= metljaji), Cig.; gnila vročica, das Faulfieber, Cig.
  34. gniláč, m. = lenuh, Mur.
  35. gnilȃd, f. das Faulicht, Verfaultes, Mur., Cig., Jan., ZgD.; pos. = gnil les, C.
  36. gnilȃdina, f. = gnilad, C., Z.
  37. gnílast, adj. faulicht, Cig., Jan.
  38. gnílav, adj. = gnilast, Jan.
  39. gnilȃzən, -zni, f. die Fäulnis, C.
  40. gníłəc, -łca, m. 1) der November, Meg., Boh.- C.; — 2) der Stickstoff, Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.; — 3) die Stieleiche (quercus pedunculata), Tuš. (R.); pogl. gnjelec; — 4) eine Art rother Schiefer, Svet. (Rok.).
  41. gnı̑lež, m. 1) die Fäulnis, SlN.- C.; — 2) = lenuh, Cig.
  42. gnilíca, f. 1) neka hruška, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) die Faulkrankheit, Cig.
  43. gnilína, f. die Fäule, das Faulicht, Cig., Jan., C.; — fauler Mensch, Rez.- C.
  44. gniljȃv, f. = gniljava, Gor.
  45. gniljȃva, f. die Fäulnis, Jan., C., ZgD.; — faule Stoffe, C.
  46. gnilóba, f. die Fäulnis, die Fäule; ustna gniloba, die Mundfäule, der Scorbut, Cig.; pren. = lenoba, V.-Cig., Rez.- C.; — psovka: nevredna stvar, gniloba! Bas.
  47. gnilóbən, -bna, adj. faulicht, faul, septisch, Faules enthaltend: g. panj, Gol.
  48. gnilǫ̑ča, f. = gniloba, vzhŠt.- C.
  49. gnilolìst, -lísta, m. der Monat November, Fr.- C.; prim. listognoj.
  50. gniloplǫ́dən, -dna, adj. faulbrütig, Mur., Cig., Jan.; g. roj, Mur.
  51. gnilọ̑st, f. die Fäulnis.
  52. gnilóta, f. = gnilost, Cig.
  53. gnílovica, f. die Modererde, die Dammerde, Mur., Cig., Vrtov. (Km. k.).
  54. gníti, gníjem, vb. impf. faulen, verwesen; sadje gnije; les, truplo v zemlji gnije.
  55. gnítje, n. das Faulen.
  56. gnjáča, f., Cig., Jan., vzhŠt.- C., pogl. dnjača.
  57. gnjȃt, f. 1) der Schinken, Mur., Cig., Jan., Met., Mik., nk.; prednja g., das abgehauene Schulterblatt, das Bugstück, V.-Cig.; der Hinterbacken, Ben.- C.; — 2) morska g., die Steckmuschel (pinna), Erj. (Ž.).
  58. gnjȃtən, -tna, adj. Schinken-, Cig., Jan.
  59. gnjȃtnica, f. das Schinkenbein, Cig., Jan.; — das Schinkenstück, Nov.- C.
  60. gnjávčiti, -im, vb. impf. zusammendrücken, zerknüllen, Lašče- Levst. (Rok.).
  61. gnjȃvež, m. der Würger, der Misshandler, Mur.
  62. gnjáviti, -im, vb. impf. drücken, knüllen, C.; g. koga, würgen, misshandeln, Mur., Mik.- M.; tako dolgo ga gnjavi in drega, da onemore, Glas.; kost gnjaviti = s trudom obirati, Kras; — unterdrücken, verfolgen, Mur., ogr.- C.
  63. gnjávljenje, n. das Drücken, das Knüllen, das Würgen, das Misshandeln, Mur.; — das Unterdrücken, ogr.- C.
  64. 1. gnjȇc, m., nam. gnjedec, kajk.- Valj. (Rad).
  65. 2. gnjȇc, m. 1) = cmok, der Klunsch, Cig.; — 2) kleiner, dicker Knabe, SlGor.- C.; — der Zwerg, C.; — morda iz: gnesti, C. (?)
  66. gnję́calọ, n. ein langsamer Mensch, Lašče- Levst. (M.).
  67. gnjécast, adj. 1) = cmokast: g. kruh, Z.; — 2) zwerghaft, C.
  68. gnję́cati, -am, vb. impf. langsam sich bewegen, ungeschickt etwas thun, Z.; — morda nam. gnetcati. (?)
  69. gnjécav, adj. = gnjecast: g. kruh, Cig.
  70. gnjécəlj, -clja, (-cəljna), m. der Knirps, Fr.- C.
  71. gnję́ča, f., pogl. gneča.
  72. gnję́čiti, -im, vb. impf., pogl. gnečiti.
  73. gnjȇd, m. ime volu, kajk.- Valj. (Rad).
  74. gnję̑da, f. ime kravi, kajk.- Valj. (Rad).
  75. gnjédəc, -dca, m. = gnjed, kajk.- Valj. (Rad).
  76. gnjeł, m. die Korkeiche (?), Ist.; (menda = gnjelec).
  77. gnję́łəc, -łca, m. die Stiel- oder Sommereiche (quercus pedunculata), Dolenji Kras- Erj. (Torb.); (gnjilec, Tuš. [R.]); pogl. gnilec 3).
  78. gnjet-, gnjev-, gnji-, gnjez-, išči pod: gnet-, gnev-, gni-, gnez-.
  79. gnjǫ́cati, -am, vb. impf. stupfen, puffen, stoßen, Cig., Jan., Notr.- Levst. (Rok.).
  80. gnjǫ́cniti, gnjǫ̑cnem, vb. pf. einen Puff, Stoß versetzen, Cig.
  81. gnǫ́calọ, n. ein saumseliger Mensch, Levst. (Rok.).
  82. gnǫ́cati, -am, vb. impf. mit einer Arbeit nicht fortkommen können, Levst. (Rok.).
  83. gnọ̑j, gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.- C.
  84. gnojáč, m. delavec, ki gnoji, Mur., Danj.- M.
  85. gnojáča, f. die Cloake, C.
  86. gnojár, -rja, m. der Mistträger, der Mistführer, Zv.
  87. gnojáriti, -ȃrim, vb. impf. Mist tragen, führen, Zv.
  88. gnọ̑jast, adj. eiterig, Cig., Jan.
  89. gnojàv, -áva, adj. = gnojast, Cig.
  90. gnojavíca, f. die Euterbeule, Cig., Jan., DZ.; — die Pustel, Mur.
  91. gnọ̑jəc, -jca, m. der Düngerstoff, Jan. (H.); — = gnilovica, Vrtov. (Km. k.).
  92. gnójən, -jna, adj. 1) Mist-, Dünger-; gnojne vile, die Mistgabel; — 2) gut gedüngt; gnojna njiva; — 3) Eiter-, eiterig, eiternd; gnojna rana.
  93. gnojénje, n. 1) das Düngen; — 2) die Eiterung.
  94. gnojíłən, -łna, adj. zum Düngen gehörig, Z.; gnojilna sol, das Düngersalz, Cig.
  95. gnojílọ, n. 1) das Düngungsmittel, der Düngungsstoff, Cig., Jan., C.; plevelno gnojilo, Vrt.; — 2) das Düngen, Jan. (Slovn.); — 3) das Eiterungsmittel, Cig., Jan.
  96. gnojína, f. der Eiterstoff, Cig.
  97. gnojíšče, n. die Miststätte, die Mistgrube.
  98. gnojı̑ščnica, f. = gnojnica, C.
  99. gnojı̑təv, -tve, f. 1) die Düngung; — 2) die Eiterung.
  100. gnojíti, -ím, vb. impf. 1) düngen; njivo g.; g. drevju, Pirc; — 2) g. se, eitern; rana se gnoji.

   10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601 11.701  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA