Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.201-11.300)

  1. glı̑nka, f. = glinica, Z., C.
  2. glinokòp, -kǫ́pa, m. der Thongräber, Cig.
  3. 1. glínov, adj. iz gline, Trub.- C.
  4. 2. glinov, adj. glinova ovca, Nov., pogl. glenav.
  5. glinovàt, -áta, adj. thonhältig, Z.; glinovati železovec, Cig. (T.); pogl. glinovnat.
  6. glínovəc, -vca, m. der Thonstein, Cig., Jan.; — prim. glinavec.
  7. glínovica, f. = glinica, C.
  8. glínovina, f. der Thonboden, C.
  9. glinovı̑t, adj. thonig, Cig., Jan.; ilovnata ali glinovita tla, Levst. (Cest.).
  10. glínovnat, adj. thonhältig, Cig. (T.).
  11. glístən, -stna, adj. Wurm-; glistna voda, die Wurmessenz, Cig.
  12. glistína, f. die Kothwürste des Regenwurms, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.).
  13. glı̑stnica, f. 1) die Lysimachie (lysimachia), C.; — = svečinje, neka trava po gozdih z modrim cvetjem (lek za gliste), C.; — tudi = vratič, Jan.; — 2) glistnice = glisti, C., Št.- Valj. (Rad), Dol.
  14. glı̑stnik, m. die Trespe (bromus), Cig., Tuš. (B.), Ščav.; — veliki g., die Riesentrespe, Jan.; — tudi: das Tausendguldenkraut (erythraea centaureum), C.
  15. glistnják, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.
  16. globȃnj, m. = 2. globanja, C.
  17. 1. globánja, f. die Vertiefung, C., Erj. (Torb.), Nov.; g. nečkam podobna, muldenförmige Sohlenvertiefung, Levst. (Močv.).
  18. 2. globánja, f. = glibanja (boletus edulis), M., vzhŠt., C.
  19. 3. globánja, f. = lobanja, Mariborska ok.
  20. globánjev, adj. Pilz-, M.
  21. globánjevica, f. die Schwammsuppe: tako kislo vino le globanjevici prilivajo, SlN.
  22. globẹ̑łnik, m. die gemeine Perspectivschnecke (solarium perspectivum), Erj. (Ž.).
  23. globeníca, f. die Vertiefung, die Einsenkung, Ip.- Erj. (Torb.).
  24. globína, f. die Tiefe, die Vertiefung; morska globina, die Meerestiefe, Cig. (T.).
  25. globinomèr, -mę́ra, m. der Tiefenmesser, das Bathometer, Cig. (T.), Jes.
  26. globlína, f. = globina, C., ogr.- Valj. (Rad); (glublina, kajk.- Valj.); — morda nam. globelina.
  27. globljénje, n. die Erpressung, DZ.
  28. globník, m. der Auftiefhammer, V.-Cig.
  29. glǫ̑bnjak, m. tiefe Schlucht, Št.
  30. globočína, f. die Tiefe; nebeška visočina in morska g.; v globočino iti, in die Tiefe steigen; — pren. v globočini njegovega srca, im Innersten seines Herzens, Cig.
  31. globǫ̑čnjak, m. = globoka draga, BlKr.
  32. globǫ̑dnica, f. = tolmun v vodi, (podstava: glob- + dno), Ip.- Erj. (Torb.); — = rupa, Goriš.
  33. globokočútnost, f. die Gefühlstiefe, Cig. (T.).
  34. globokogázən, -zna, adj. tiefgehend (o ladji), Cig., Jan.
  35. globokohǫ́dən, -dna, adj. = globokogazen, Cig.
  36. globokomísəłn, * -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
  37. globokomı̑səłnik, m. der Tiefdenker, Cig.
  38. globokomísəłnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig., Jan.
  39. globokosę́žən, -žna, adj. tiefreichend, tiefgängig: ladje morajo za dva črevlja manj globokosežne biti, müssen einen um zwei Fuß geringeren Tiefgang haben, DZ.; — tiefgründig, Mur., Cig.
  40. globokoúmən, -mna, adj. tiefsinnig, Cig. (T.).
  41. globokoúmnost, f. die Tiefsinnigkeit, Cig.
  42. globǫ̑nəc, -nca, m. der Knödel, ogr.- C.; — prim. glob, m.
  43. globǫ́ščina, f. = globočina, Dalm.
  44. glǫ́danje, n. das Nagen.
  45. glogínja, f. die Weißdornbeere, Cig., Tuš. (R.), Danj.- Mik.
  46. glǫ́govina, f. das Weißdornholz; — das Weißdorngebüsch.
  47. glǫ̑tən, -tna, adj. Unkraut-: glotno seme, der Unkrautsame, Cig.; mit Unkrautsamen vermengt: — glotno žito, glotno zrnje, Cig., Bes.
  48. glotína, f. = glotno zrnje, Cig.
  49. glǫ̑tnat, adj. voll Unkraut, C.
  50. glǫ̑tnatən, -tna, adj. = glotnat, C.
  51. glȏvnja, f., Meg., Mik., Štrek., Notr.; pogl. glavnja.
  52. 1. glubánja, f. der Schädel, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. lubanja.
  53. 2. glubánja, f., Mik., pogl. globanja, glibanja.
  54. gluhomȗtnica, f. = gluhonemnica, Jan., C.
  55. gluhonẹ̀m, -nẹ́ma, adj. taubstumm, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Slom., nk.
  56. gluhonẹ̑məc, -mca, m. der Taubstumme, Cig., Jan.
  57. gluhonẹ̑mnica, f. die Taubstummenanstalt, Cig., C., nk.
  58. gluhonẹ́most, f. die Taubstummheit, LjZv.
  59. glúmən, -mna, adj. possenhaft, Cig. (T.).
  60. glúmljenje, n. das Scherzen, C.
  61. glȗn, m. der Schlamm, Staro Sedlo- Erj. (Torb.), pogl. glen 2).
  62. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
  63. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
  64. glúšičən, -čna, adj. glušična nedelja = tiha n., Schönl.; glušični petek, BlKr.
  65. glušílən, -łna, adj. betäubend, Cig., Jan.
  66. gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.
  67. gmȃtən, -tna, adj. = gomaten, C.
  68. gmę́tən, -tna, adj. munter, lustig, froh, Mur.; gmetna ptičica, gmetni tovariši, Slom.- C.; Zlo so Turki gmetni b'li, Npes.-Schein.; g. svojega življenja, Ahac.; hübsch, Mik.; — prim. srvn. gemeit = freudig, schön, Mik. (Et.).
  69. gmótən, -tna, adj. materiell, nk.; — prim. češ. hmotný.
  70. gnȃda, f. iz nem. Gnade, pogl. milost; solnce gre k božji gnadi, geht unter ( srvn. "ze gnaden", C.); — "Vaša gnada" kruha strada, Titel ohne Mittel, Cig.
  71. gnáditi, -im, vb. impf. = naditi, C.
  72. gnȃdljiv, adj. gnädig (iz nem); pogl. milostljiv.
  73. gnádọ, n. = nado, jeklo, Št.- C.
  74. gnȃjs, m. neko skrilavo kamenje, der Gneis, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  75. gnána, m., f. der Namensvetter, C., vzhŠt., Trst. (Let.); — prim. stvn. ginamno, srvn. genane, C.
  76. gnánəc, -nca, m. = odgnanec (Schübling), Cig., Jan., SlN., Nov.- C.
  77. gnánək, -nka, m. der Namensvetter, C.; — prim. gnana.
  78. gnánica, f. die Namensgenossin, C.; — prim. gnana.
  79. gnȃnje, n. 1) das Treiben; — der Antrieb: po gnanju sv. duha, Burg.; — 2) der Drang, der Hang, Cig. (T.), ZgD.; — 3) der Trieb des Schießgewehres, V.-Cig.
  80. gnánka, f. = odgnanka, weiblicher Schübling, Z.
  81. gnȃt, f., Jarn., C., pogl. gnjat.
  82. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
  83. gnę́ča, f. das Gedränge; velika gneča je bila v cerkvi.
  84. gnę́čiti, * -ím, vb. impf. knüllen, quetschen (gnječiti), Cig., Fr.- C.
  85. gnẹ̑d, m. neka trta z rjavkastordečimi jagodami, Mik., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.).
  86. gnẹ̑d, f. = gned m., Ip.
  87. gnẹdíca, f. neka trta, Ip.- Erj. (Torb.).
  88. gnésti, gnétem, vb. impf. kneten; testo g.; drücken, quetschen, knittern, Cig., C.; g. jeklo, härter machen, Nov.; — mit der Arbeit nicht vorwärts kommen: gnete in gnete, pa ne opravi nič, Polj.; g. se, sich drängen; g. se okoli koga, jemanden umdrängen; — bedrücken, bedrängen: sila ga gnete, Cig.; — "neben dem richtigeren gnetem hört man gnjetem ", Mik. (V. Gr. I. 338.); (gnédem, Gor.).
  89. gnèt, gnéta, m. 1) das Gedränge, Z.; v cerkvi je bil gnet, Rez.- C.; — v gnet ("gnjet") iti za kom, jemandem nachtraben, Cig.; — 2) die Bedrückung, der Druck, Cig. (T.); — 3) die Angst, C.
  90. gnẹ́tałnik, m. = gnetalo, Jan.
  91. gnẹ́talọ, n. das Knetscheit, Cig., Jan., C.
  92. gnẹ́tati, gnẹ̑tam, vb. impf. drücken: g. koga, Rez.- C.
  93. gnȇtəc, -tca, m. der Kneter, Cig., Jan.; — der mit einer Arbeit nicht vorwärts kommt, der Fretter, Polj.
  94. gnétən, -tna, adj. knetbar, bildsam, plastisch: gnetna glina, Erj. (Min.).
  95. gneteníca, f. = gneča, C., Z.
  96. gneténje, n. das Kneten; — das Drängen.
  97. gnȇtež, m. = gneča, C.
  98. gnética, f. 1) = gneča, C.; — 2) gnetíca, die Kneterin, Cig.
  99. gnétičən, -čna, adj. gedrängt, M.
  100. gnetı̑łnik, m. das Knetscheit, Cig.

   10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501 11.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA