Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (11.101-11.200)

  1. glasotvǫ̑rnica, f. das Stimmband, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  2. glasováłən, -łna, adj. Abstimmungs-: glasovalno kazalo, das Abstimmungsverzeichnis, DZ.
  3. glasovȃnje, n. die Abstimmung, die Stimmenabgabe, Cig., Jan., nk.
  4. glasǫ́vən, -vna, adj. Laut-, lautlich, Jan., nk.; — die Stimmen (bei der Abstimmung) betreffend: glasovni vpisnik, DZ.
  5. glasovítən, -tna, adj. = glasovit, Mur., Cig., Jan.
  6. glasovı̑tnik, m. berühmte Person, die Celebrität, Raič ( Let.).
  7. glasǫ́vnica, f. 1) der Stimmzettel, DZ., DZkr., nk.; — 2) glasovníca = glasovnik, Levst. (Nauk).
  8. glasǫ́vnik, m. das Stimmenverzeichnis, SlN.- C., DZkr., Levst. (Pril.).
  9. glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.- C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
  10. glatən, -tna, adj. kristalen, Bes., Jan.; — prim. glat.
  11. glavàn, -ána, m. 1) der Großkopf, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) der Skis im Tarokspiel, Ravn.- Cig.
  12. glavána, f. die Großköpfige, Mur., Cig., Jan., Mik.; čuk sovi glavana pravi, = ein Esel schilt den andern Langohr, Npreg.- Cig.
  13. glavaníca, f. die Perrücke, Jan. (H.), DSv., Št.
  14. glavánja, f. 1) der Kopf ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) = poleno z debelim koncem, Blc.-C.
  15. glavarína, f. die Kopfsteuer, Nov.- C.
  16. glávən, -vna, adj. 1) Kopf-, glavna bolezen, Kopfweh, Cig., Fr.- C.; — 2) Haupt-, hauptsächlich; glavno mesto, die Hauptstadt; glavno vodilo, das Grundprincip; — 3) glavnat, Z., Burg.; glavno zelje, der Kopfkohl, Cig.
  17. glavíčevina, f. = omlačene lanene glavice, Polj.
  18. glavı̑čnica, f. 1) neka vrsta bekovih trt, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) zelnata glava, ki se hrani za seme, Poh.
  19. glavína, f. 1) großer Kopf, Jan.; glej ga no, glavino! Jan. (Slovn.); — 2) das Kopfstück, das Fleisch oder die Haut vom Kopfe; — 3) der Hauptstamm eines Baumes, Z.; — das Hauptscheit, als Unterlage beim Heizen, Z.; — 4) der Hutgupf, Rez.- C.; — 5) die Radnabe; — 6) der Tuchrand, Lašče- Levst. (Rok.); — 7) das Capital, Ist.- C.; — das Stammvermögen, Levst. (Pril.).
  20. glavı̑nar, -rja, m. der Dickkopf, der Dummkopf (psovka), GBrda.
  21. glavı̑nəc, -nca, m. die Flockenblume (centaurea jacea), Tuš. (B.).
  22. glavı̑nje, n. coll. = glavice (glavičaric, bucik), Danj.- Valj. (Rad).
  23. glavı̑nski, adj. h glavini spadajoč: glavinski imetek, das Stammvermögen; glavinsko posestvo, das Stammgut, Levst. (Pril.); — prim. glavina 7).
  24. glavízən, -zna, m. die Kugeldistel (echinops), Hal.- C.; tudi: = bulnik 2), der Stechapfel (datura stramonium), C.
  25. glȃvnat, adj. kolbig, Jan.; — glavnata salata, der Häuptelsalat; glavnato zelje, der Kopfkohl, Z.
  26. glȃvnica, f. 1) das Capital, Jan., Levst. (Nauk), C., nk.; ( hs.); — 2) das Mutterkorn (claviceps purpurea), C.
  27. glavničár, -rja, m. der Kammacher, Mur., Cig., Jan., Vrtov., Zora.
  28. glavničárski, adj. Kammacher-: glavničarska pila, Cig.
  29. glavničȃrstvọ, n. das Kammacherhandwerk, Cig., Jan.
  30. glavnı̑čnica, f. 1) "glavničnice so pri lanu vršiči", Blc.-C.; — 2) eine Art Heugras, C.
  31. glavník, m. 1) der Haarkamm; gost, redek g.; — 2) der Dämpfer an Saiteninstrumenten, Cig.; — 3) der Rietkamm am Webestuhl, Bolc- Erj. (Torb.); — 4) die Bezahnung eines Rades, C.; — 5) der oberste Weinpressriegel, Mariborska ok.- C.; — 6) das Ackerbeetende, (glȃvnik) vzhŠt.- C.; — 7) opresno iz glav narezano zelje, (glȃvnik) Gor.
  32. glavnı̑kar, -rja, m. der Kammacher, Z., Jan. (H.).
  33. glavnína, f. die Kopfsteuer, Cig., Jan., C.
  34. glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.- Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.- C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.
  35. glavnjáč, m. der Kopfkohl, Gor.
  36. glavnják, m. = glavnjač, Gor.
  37. glavnję̑nica, f. das Fest Maria Verkündigung, Povir na Krasu- Erj. (Torb.); — prim. ognjenica.
  38. glavobẹ́łən, -łna, adj. kopfbrecherisch, Jan., M.
  39. glavobǫ́łən, -łna, adj. 1) kopfleidend, Jan. (H.); — 2) = glavoboljen, Mur., Cig., Levst. (Zb. sp.).
  40. glavobǫ́ljən, -ljna, adj. Kopfschmerz verursachend: glavoboljno vino, vreme, Dol.
  41. glavobǫ̑łnəc, -nca, m. glavobolnci so lasje, kateri so od glavobola (ne od starosti) osiveli, Gor.
  42. glavolǫ́mən, -mna, adj. = glavobelen, Cig., Jan., SlN.
  43. glavonǫ́ša, m. prvo vretence v hrbtenici, der Träger, Erj. (Som.).
  44. glavonǫ̑žəc, -žca, m. glavonožci, die Kopffüßler (cephalopoda), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  45. glavosẹčénje, n. = glavosek, ogr.- C.
  46. glavosẹ̑čnica, f. die Guillotine, ZgD.
  47. glavosẹ́kanje, n. = glavosek 1), Blc.-C.
  48. glavotę̑znik, m. = glavoteg, Cig.
  49. glavovŕtən, -tna, adj. schwindelig, nk.
  50. gláževina, f., pogl. steklovina, steklenina.
  51. gláževnat, adj., pogl. steklen.
  52. glȃžnat, adj., pogl. steklen.
  53. glážnice, f. = glažuta, vzhŠt.- C.
  54. gledalíščən, -čna, adj. Theater-, Cig., nk.; — theatralisch, Jan.
  55. glę́danje, n. das Schauen; die Schau: na g. iti, C.
  56. glę́dčən, -čna, adj. schaulustig, Z.
  57. glę́dən, -dna, adj. Schau-, Mur.
  58. gledíščən, -ščna, adj. = gledališčen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  59. glediščnína, f. gledališka vstopnina, C.
  60. glę̑dnica, f. die Gesichtslinie, h. t.- Cig. (T.).
  61. glednína, f. die Schaugebür, Cig.
  62. glę́dniti, glę̑dnem, vb. pf. einen Blick thun, Mur.
  63. glẹ̑n, m. 1) der Schleim, Cig. (T.), C., DZ.; der Geifer: g. cedi žival, geifert, Levst. (Nauk); der Fischschleim, ogr.- C.; der zähe Schleim am Krautwasser, C.; der an den Wänden des Spülschaffes haftende Satz, kajk.- Valj. (Rad); überhaupt ein zäher Satz von einer Flüssigkeit, C.; glen se dela po jeziku, die Zunge ist belegt, jvzhŠt.; — 2) der schwarze Fleck an den Pferdezähnen, die Kennung, Cig.; (glin, V.-Cig.); — 3) der Schlamm, Cig., Jan., C., Št.- Mik.; — mit Wasser vermischter Schlich (im Bergbau), V.-Cig.; der Letten, Guts.; — 4) der grüne Wasserschlamm, Polj.; — der Wasserfaden (conferva sp.), Renče- Erj. (Torb.); — 5) eine Viehkrankheit, Rib.- Mik.; Abzehrung und Durchfall beim Rinde und Kleinvieh, C., die Viehwassersucht, Mur., Cig., Met.; (glin) die Fäule, Strp.
  64. glẹ̑nast, adj. 1) mit Schleim bedeckt: glenasta voda, C.; — geiferig, Jan. (H.); — 2) schlammig, schlickig, Cig.; glenasta zemlja, C.; — 3) = za glenom bolan: glenasta ovca, C.
  65. glẹnàt, -áta, adj. mit zähem Schleim bedeckt: glenat sir, glenata zelnica, C.
  66. glẹ́nav, adj. = za glenom bolan (o živini), M.; "glenava ovca, ki je spomladi glen zajedla ter na jesen začne hirati in pogine", (tako pravijo), Polj.
  67. glẹ́navica, f. glenavice, die Schleimfische, h. t.- Cig. (T.).
  68. glẹ̑nəc, -nca, m. der Schlamm, C.
  69. glẹnę̑n, adj. = glenast 2): glenena njiva, C.
  70. glẹnìv, -íva, adj. = glenav, Rib.- Mik.
  71. glę́štanje, n. 1) die Pflege, die Wartung, M.; — 2) = glešt, M.
  72. glę́žən, -žna, m. = gleženj, Cig., Mik., Trub.
  73. glę́žənj, -žnja, m. der Fußknöchel; — tudi: der Handknöchel, ogr.- C.
  74. glę́žnọ, n. = gleženj, Cig., SlGor.
  75. glibánja, f. 1) der Herrenpilz (boletus edulis), Mur., Jan., Mik., Erj. (Rok.), Valj. (Rad); — 2) das Glättholz für die Wäsche (menda zaradi oblike glibanji podobne), vzhŠt.- C.; — prim. gribanja, 2. globanja.
  76. glibȃnjak, m. die Pilzsuppe, C.
  77. glibánjev, adj. Pilz-: glibanjeva juha, M.
  78. glibánjevica, f. die Pilzsuppe, ogr.- C.
  79. glibánjica, f. dem. glibanja, Mur.
  80. glicerīn, m. das Oelsüß, das Glycerin, Cig. (T.).
  81. 1. glı̑n, m., pogl. glen.
  82. 2. glìn, m. = glina, Dalm.; druzega ni Bela, kakor znotraj glin, zunaj pa bron, Ravn.- Valj. (Rad).
  83. glína, f. der Thon, der Töpferthon; rumena g., der Goldletten, Cig.; rdeča g., der Bolus, Cig.
  84. glínast, adj. thönern, Thon-; thonartig, thönicht, Cig. (T.); thonig, (-njast), Mur., Jan.
  85. glinàt, -áta, adj. thonhältig, thonig, Cig., Jan., Nov.
  86. glínavəc, -vca, m. der Thonstein, Cig. (T.); das Lehmerz, C.
  87. glinę̑n, adj. thönern, Cig. (T.); (-njen), Mur., Cig., Jan.
  88. glinę̑nica, f. die Thongrube, (-njenica), Jan.
  89. glinenína, f. die Thonware, Cig. (T.).
  90. gliníca, f. 1) die Thonerde, Cig. (T.), C., Erj. (Min.); — 2) die Thongrube (glinjica), Mur., Dol.- Cig.
  91. gliník, m. der Thonboden, die Thongrube, C.; ("glinek" (?), V.-Cig.).
  92. gliníšče, n. die Thongrube, Z., Rez.- C.
  93. glinı̑t, adj. thonhältig, Cig. (T.).
  94. glíniti, -im, vb. impf. mit Thon überziehen, Cig.
  95. 1. glínja, f., Mur., Cig., Jan., pogl. glina.
  96. 2. glinja, f. die grüne Nussschale, C.; — prim. klenovec, klinovina.
  97. glínjavica, f. = 2. glinja, C.
  98. glínjavka, f. = glinjavica, Fr.- C.
  99. glı̑nje, n. der Thon, Cig., Nov.- C.
  100. glínjevica, f., Cig., Jan., pogl. glinovica.

   10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301 11.401 11.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA