Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (10.901-11.000)

  1. frnjáča, f. = frnača 2), Št.- C.
  2. frnjáž, m. = frnjača, Poh.- C.
  3. fŕnkati, fȓnkam, -čem, vb. impf. 1) schnellen, Schnippchen geben, C.; — 2) hinschwirren, C.; — prim. 1. frkati.
  4. fŕnkniti, fȓnknem, vb. pf. 1) schnellen, C.; — 2) schwirrend enteilen, C.
  5. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  6. frǫ̑nta, f. Rüben, Möhren, Erdäpfel u. dgl. als Schweinefutter, Poh.
  7. frošnják, m. der Randreif, jvzhŠt.
  8. frȗnta, f. 1) glavica na palici, kajk.- Valj. (Rad); — 2) = fronta, Št.
  9. fȗfnja, f. der Hühnersteiß, SlGor.- C.
  10. fufnjáti, -ȃm, vb. impf. schnüffeln, Cig., ogr.- C., Blc.-C., Trst. (Let.).
  11. fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.- C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.- C., Mik.
  12. fȗndati, -am, vb. pf. zugrunde richten, Dict., ogr.- Valj. (Rad); fundati in končati, Krelj; s sveta f. koga, ogr.- Let.; — prim. it. affondare, versenken.
  13. fȗnduš, m. das Fundament (eines Hauses), jvzhŠt.; — prim. lat. fundus.
  14. fúnkcija, f. die Function, Cig. (T.).
  15. fùnt, fúnta, m. das Pfund; na funte prodajati, pfundweise verkaufen.
  16. fúntən, -tna, adj. Pfund-, pfündig, Cig., Jan.; funtna ščuka, Cig.
  17. fȗntnica, f. kar je funt težko, Cig.; n. pr. die Pfundbirne, Cig., Jan., C.
  18. fȗntnik, m. kar je funt težko, der Pfündner, Cig., Jan.; sulec f., Cig.; — der Pfundapfel, Cig.
  19. furlȃnka, f. eine kleine Axt mit kurzem Stiel, Rib., Notr., Polj.
  20. fȗšpan, m. der Buchsbaum (buxus), Z., jvzhŠt.
  21. fužı̑na, f. die Nagelschmiede, Valj. (Rad); — die Hammerhütte, tudi pl. fužine, das Hammerwerk; — prim. it. fucina, die Schmiede, Mik. (Et.).
  22. fužı̑nar, -rja, m. der Besitzer eines Hammerwerkes, Dol.; fužinár, Gor.
  23. gabȃn, m. ein Art Mantel, Mur., Jan., C., Danj.- Valj. (Rad); bundi podoben plašč, ob ogrski meji, Zora; — prim. it. gabbano, der Regenrock.
  24. gabaníca, f. manjši gaban, tudi za ženske, Mur., Jan., C., Hal.- Zora.
  25. gabę́čən, -čna, adj. = gaben, C.
  26. gábən, -bna, adj. widerwärtig, ekelhaft, Jan., Zora.
  27. gabrína, f. das Weißbuchenholz; — der Weißbuchenwald.
  28. gabrı̑nje, n. der Weißbuchenwald, C.
  29. gȃbrnat, adj. nicht glatt, rauh, Lašče- Erj. (Torb.).
  30. gabrovína, f. das Weißbuchenholz; — tudi gábrovina, Valj. (Rad).
  31. gáčenje, n. das Stopfen, (gatenje) Cig.
  32. gačína, f. der Baumzwiesel, der Doppelast, vzhŠt.- C.
  33. gȃčnat, adj. zwieselig: gačnato drevo, C.
  34. gȃčnik, m. 1) das Unterziehhosenband, C.; — 2) die Stendelwurz (platanthera), Hip. (Orb.).
  35. gačnják, m. = gačnik 1), C.
  36. gádən, -dna, adj. ekelhaft, abscheulich, Mur., Cig. (T.).
  37. gádina, f. das Viperloch, C., BlKr.- M., Notr., Lašče- Erj. (Torb.).
  38. gȃdnjak, m. die Haferwurz (scorzonera), Cig., C.
  39. gádnost, f. die Ekelhaftigkeit, Mur., Cig.
  40. gadomǫ́rən, -rna, adj. schlangentödtend, Cig.
  41. gȃganje, n. 1) das Schnattern; — 2) das Verrecken, Cig.
  42. gagínji, adj. von der Eidergans: gaginje perje, Eiderdunen, Jan.
  43. gágniti, gȃgnem, vb. pf. 1) mucksen, Hip.- C.; — 2) verenden, Cig., Jan., C., M., Notr.; gagnil boš, kakor mače, če ga izpodbiješ s polenom, Glas.
  44. gájenje, n. 1) die Hegung, die Pflege, Mur., Cig.; — 2) die ärztliche Behandlung, Cig.
  45. gajevína, f. das Hegeholz, Cig.
  46. gajína, f. das Gehege, Z.
  47. gȃjnik, m. der Heger, der Förster, Cig., C.; — der Obstbaumzüchter, Fr.- C.
  48. gȃjsnati, -am, vb. impf. wetzen, Cig.; hlače g., M.; — g. se ob kaj, sich an etwas wetzen, sich scheuern (o živini), Cig., Jan.; — g. se okoli deklet, bei Mädchen löffeln, Cig., Polj.; — prim. ajsnati se.
  49. gájžəłnik, m., Cig., pogl. bičnik.
  50. galāntən, -tna, adj. uljuden pos. proti ženskam, galant, nk.
  51. galāntnost, f. die Galanterie, nk.
  52. galōn, m. = galonec, C., Z.
  53. galōnəc, -nca, m. die Tresse, die Borte, Fr.- C.; — prim. it. gallone, C.
  54. galȗn, m. der Alaun, Cig. (T.), C., Št.; samodelski g., künstlicher Alaun, Erj. (Min.); — prim. bav. galaun.
  55. galȗnat, adj. Alaun-: galunati skriljnik, der Alaunschiefer, Cig. (T.); galunata voda, Alaunwasser, Jes.
  56. galúnov, adj. Alaun-, Cig. (T.).
  57. galúnovəc, -vca, m. der Alaunstein, Cig. (T.).
  58. galúnovica, f. das Alaunwasser, Cig. (T.).
  59. galvanīzəm, -zma, m. z dotikanjem zbujena elektrika, der Galvanismus.
  60. galvanizováti, -ȗjem, vb. impf. galvanisieren, Cig., Jan.
  61. galvanoplāstika, f. poraba galvanizma za plastične izdelke, die Galvanoplastik.
  62. galvānski, adj. galvanisch, Cig., Jan., Cig. (T.).
  63. gałženják, m. der Galgenvogel, kajk.- Valj.; — prim. galge.
  64. gánati, -am, vb. impf. = gatati, rathen, C.
  65. gānglij, m. = živčni ozel, der Nervenknoten, das Ganglion, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  66. gániti, gánem, vb. pf., pogl. geniti.
  67. gániti, -im, vb. pf. = goljufati, Cig.; ganil me je za deset cekinov, Cig.; — prim. it. ingannare, betrügen.
  68. gȃnjati, -am, vb. impf. = goniti, Rez.- Baud.
  69. gánjenje, n. die Rührung, der Eindruck, Cig., Jan.
  70. ganováti, -ȗjem, vb. impf. = goljufati, Ravn.; — prim. ganiti.
  71. gántar, -rja, m. der Lagerbaum für Fässer im Keller, Cig., C., Mik.; — prim. bav. ganter, it. cantiere, Mik. (Et.).
  72. gántnar, -rja, m. = gantar, Fr.- C.; — prim. tirol. gantner, C.
  73. gáranje, n. das Reiben, Cig.
  74. garbı̑n, m. der Nordwind, Mur., C.; — prim. it. garbino, der Südwestwind.
  75. gárne, f. pl. = garje 1), Soška dol.- Erj. (Torb.).
  76. garnēla, f. die Garneele, Jan.; — prim. račič.
  77. 1. gȃrnik, m. der Kärner, Fr.- C.; — prim. gare 1).
  78. 2. gárnik, m. der Garnhaspel, Dol.; — der Haspel mit zwei großen Spulen, um daran Strähne auf Knäuel abzuwickeln, Cig., Št.; — psovka suhemu človeku, Cig., BlKr.
  79. garnizōna, f. vojaštvo v kakem mestu nastanjeno, die Garnison.
  80. garnizōnski, adj. Garnisons-.
  81. gárnjak, m. = koš za listje, C.
  82. gȃrvan, m. neka goba: garvani = jurčki, BlKr.
  83. gasíłən, -łna, adj. Lösch-, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; gasilno orodje, die Löschgeräthschaften, Cig., Jan.; gasilna družba, die Feuerwehr, Levst. (Nauk); gasilni zakon, die Feuerordnung, Levst. (Nauk).
  84. gası̑łnica, f. die Feuerspritze, Jan., Nov.- C.; — pogl. brizgalnica.
  85. gası̑łnik, m. 1) das Löschhorn, der Lichthut (zum Löschen in der Höhe befindlicher Lichter), Cig.; — 2) der Löschtrog, Hip.- C.; — 3) der Löschapparat (Extincteur), DZkr.
  86. gásniti, gȃsnem, vb. impf. allmälig erlöschen, Cig., Jan.; naše lampice gasnejo, Schönl.
  87. gástričən, -čna, adj. želodčen, gastrisch, Jan., nk.
  88. gašénje, n. das Löschen.
  89. gátən, -tna, adj. stopfend (o jedeh), C.; — prim. zagaten.
  90. gȃvran, m. der Rabe, Cig., Jan., Prip.- Mik.; ( astr.) der Rabe, Cig. (T.).
  91. gazína, f. = gaz, Nov.- C.
  92. gáženje, n. das Waten.
  93. gȃžnja, f. 1) das Waten, Cig., Fr.- C.; der Tiefgang, Cig.; čolni s 47 cm globoko gažnjo, DZkr.; — 2) = gaz, Guts.
  94. géčmen, m., ogr.- C., pogl. ječmen.
  95. gekon, m. neka kuščarica, der Gecko, gekoni, die Geckonen, Erj. (Ž.).
  96. generāl, m. višji vojaški dostojanstvenik, der General; g.-feldmaršal, g.-lajtnant, g.-major, ali: generalfeldmaršal itd.; tudi rus.
  97. generālən, -lna, adj. občen, General-, nk.; generalno rediteljstvo, die Generaldirection, nk.
  98. generālovka, f. die Generalin, Cig., Jan.
  99. generālski, adj. Generals-, Cig., Jan., nk.
  100. generālstvọ, n. 1) die Generalswürde, Cig., Jan.; — 2) die Generale, die Generalität, Cig.

   10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201 11.301  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA