Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (10.801-10.900)

  1. fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
  2. finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
  3. finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
  4. fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
  5. fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
  6. fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
  7. fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
  8. fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
  9. fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
  10. finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
  11. fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
  12. fı̑nkošti, f. pl. = binkošti, Št.
  13. fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
  14. fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
  15. fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
  16. fiskālən, -lna, adj. Fiscal-, fiscalisch, (fiškalen) Cig., Jan.
  17. fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
  18. fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  19. fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
  20. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  21. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  22. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  23. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  24. fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
  25. fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
  26. fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
  27. fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
  28. flamovína, f. = flam, Št.- C.
  29. flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
  30. flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
  31. flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
  32. flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
  33. flanę̑la, f. der Flanell.
  34. flanę̑last, adj. aus Flanell.
  35. flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
  36. flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
  37. flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
  38. flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
  39. flāvtən, -tna, adj. Flöten-, Cig.
  40. flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
  41. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  42. fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
  43. flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
  44. flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
  45. flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.
  46. fletnóba, f. = fletnost, M.
  47. flę́tnost, f. die Sauberkeit, die Hübschheit.
  48. flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
  49. flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
  50. flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
  51. flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
  52. flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
  53. fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
  54. fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
  55. fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
  56. fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
  57. foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
  58. forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
  59. forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
  60. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  61. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
  62. fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
  63. fōsforən, -rna, adj. Phosphor-, Cig., Jan.
  64. fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
  65. fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
  66. fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
  67. francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
  68. francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
  69. francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
  70. frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
  71. frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
  72. frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
  73. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
  74. fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
  75. frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
  76. frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
  77. frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
  78. frȃnžast, adj. fransicht.
  79. frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
  80. frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
  81. frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
  82. fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
  83. frčȃnje, n. das Schwirren.
  84. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
  85. frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
  86. frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
  87. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
  88. frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
  89. frivōlnost, f. die Frivolität, Cig. (T.), nk.
  90. fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
  91. frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
  92. frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
  93. frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
  94. frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
  95. fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
  96. frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
  97. fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
  98. fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
  99. fȓnčica, f. die Holzbirne, vzhŠt.- C.
  100. frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).

   10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA