Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (10.801-10.900)
-
fína, f. starker Athem, SlGor.- C.; — prim. finiti.
-
finānce, f. pl. državno denarno gospodarstvo, die Finanzen, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
finānčən, -čna, adj. Finanzen-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; finančni minister, der Finanzminister, nk.
-
fíncəlj, -clja, (-cəljna), m. = bincelj, jvzhŠt.
-
fı̑nčica, f. dem. finka; weibliche Scham, Dol.
-
fı̑nčiti se, -im se, vb. impf. um nichts weinen, Štrek.
-
fı̑nčkati, -am, vb. impf. = prasičkati, svinjko biti, (neka igra), vzhŠt.- Vest. (I. 125.).
-
fı̑než, m. der Schnaufer, Mur., SlGor.- C.; — prim. finiti.
-
fíniti, -im, vb. impf. schnauben, keuchen, Mur., Jan., C., Mik., vzhŠt.
-
finjotati, -am, vb. impf. = finiti, Fr.- C.
-
fı̑nka, f. 1) der Hühnersteiß, Blc.-C., Z.; — die äußeren Geschlechtstheile der Sau, der Hündin, BlKr.; — die weibliche Scham, Kr.- Valj. (Rad); — 2) = prasiček, svinjka (pri igri, prim. finčkati), vzhŠt.- Vest.
-
fı̑nkošti, f. pl. = binkošti, Št.
-
fı̑rnaž, m. = firnež, Cig.
-
fı̑rnež, m. der Firnis, Cig., Jan.; svetli f., der Glanzfirnis, Jan.; s firnežem prevleči, firnissen, Jan.
-
fı̑rnik, m. = 1/4 funta, C., Nov.; — = 1/4 vagana, jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. viertink, ein Viertelpfund.
-
fiskālən, -lna, adj. Fiscal-, fiscalisch, (fiškalen) Cig., Jan.
-
fı̑štrna, f. das Dienstbotenzimmer, Z., Št., Kr.; — prim. nem. ( dial.) Pfisterei, lat. pistrina, die Backstube.
-
fīzičən, -čna, adj. priroden, telesen, physisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
fizikālən, -lna, adj. prirodosloven, physikalisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Žnid.
-
fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
-
fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
-
fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
-
fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
-
fiziolōgičən, -čna, adj. = fiziološki, fiziologijski, Jan., Cig. (T.).
-
fižolı̑nje, n. die Fisolenhülsen, jvzhŠt.
-
fižolovína, f. das Fisolenstroh, Jan., C.
-
fižǫ̑n, m. = fižol, Dol.
-
flamovína, f. = flam, Št.- C.
-
flȃn, m. = flam, Dol., Polj.
-
flȃncat, m. flancati, Schneeballen, (eine Art Mehlspeise), Cig., Kr.; — prim. fancelj.
-
flȃndra, f. liederliches Weib, Fr.- C.; — prim. bav. fländerlein, flatterhaftes Mädchen, Levst. (Rok.).
-
flandráti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Blc.-C.
-
flanę̑la, f. der Flanell.
-
flanę̑last, adj. aus Flanell.
-
flanę̑lən, -lna, adj. Flanell-, Cig., Jan.
-
flanę̑lnat, adj. = flanelen, Cig.
-
flȃnk, m. 1) ein Stück: f. mesa, Z.; — 2) der Vagabund, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flanke, m., ein großes Stück, flanke, f., die Vagabundin.
-
flankáti, -ȃm, vb. impf. vagabundieren, Z., jvzhŠt.; — prim. kor.-nem. flankeln, herumschweifen.
-
flāvtən, -tna, adj. Flöten-, Cig.
-
flážerina, f. das als Unterfutter gebrauchte Leder, Fr.- C.
-
flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
-
fleksīvən, -vna, adj. = pregibalen: fleksivni jeziki, flexive, flectierende Sprachen, Cig. (T.).
-
flę̑nča, f. die Schlampe, Z., BlKr.; — prim. flaka in kor.-nem. flentsche, ein herausgerissenes Stück Fleisch, ali: bav. flitschen f., junges Mädchen.
-
flę́tən, -tna, adj. sauber, hübsch; fletno dekle; Na Gorenjskem je fletno, Npes.; — prim. srvn. vlat, Sauberkeit, Mik. (Et.).
-
flę̑tkən, -kəna, adj. = fleten, Kr.
-
fletnóba, f. = fletnost, M.
-
flę́tnost, f. die Sauberkeit, die Hübschheit.
-
flíkniti, flı̑knem, vb. pf. mit einem langen, dünnen Gegenstande schlagen, Polj.
-
flīnt, m. das Flintglas, Cig. (T.).
-
flı̑nta, f. puška, die Flinte; — iz nem.
-
flīntov, adj. flintovo steklo, das Flintglas, Žnid.
-
flȗndra, f. 1) der Fetzen, Kor.- C.; — 2) die Schlampe, BlKr., kajk.- Valj. (Rad).
-
fluorescēncija, f. neko barvno izpreminjanje, die Fluorescenz, Cig. (T.).
-
fluorovȃnje, n. = fluorescencija, Cig. (T.).
-
fonolīt, m. zveneč kamen, der Phonolith, Cig. (T.).
-
fǫ̑ringa, f. die Fuhre, Mik., vzhŠt.; tudi: furinga, Kr.; — po nem.
-
foringáš, m. der Fuhrmann, ogr.- Valj. (Rad).
-
forı̑nt, m. = goldinar, Cig., Jan., nk., Dol., vzhŠt.; — prim. madž. forint, it. fiorino.
-
forı̑ntnik, m. das Einguldenstück, Jan., DZ.
-
formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
-
formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
-
fortúna, f. der Sturm, Dict., Krelj, Gor., jvzhŠt.; velika fortuna vstane na morju, Trub.; fortune in vihri, Dalm.; od velike fortune bučeče morje, Jap. (Prid.); — prim. it. fortuna, Seesturm.
-
fōsforən, -rna, adj. Phosphor-, Cig., Jan.
-
fotogēn, m. neko mineralno olje, das Photogen, Cig. (T.).
-
fráčən, -čna, adj. Schleuder-: fračno kamenje, Dalm.
-
fraktūrən, -rna, adj. frakturno ( t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
francǫ̑zi, m. pl. die Lustseuche.
-
francozljìv, -íva, adj. mit der Lustseuche behaftet, Cig., C.
-
francozováti, -ȗjem, vb. impf. französische Wörter in der Rede gebrauchen, Preš.
-
frančiškȃn, m. der Franciscanermönch.
-
frančiškȃnəc, -nca, m. = frančiškan, Jan.
-
frančiškȃnka, f. die Franciscanernonne, Cig.
-
frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
-
fránjevəc, -vca, m. = frančiškan, Let.; — hs.
-
frānk, m. der Frank; — franki = Steuern: franke plačevati, Kr.
-
frȃnža, f. die Franse; — iz nem.
-
frȃnžar, -rja, m. der Fransenmacher, Cig.
-
frȃnžast, adj. fransicht.
-
frȃnžati, -am, vb. impf. fransen, Cig.; f. se, sich fasern, jvzhŠt.
-
frcánja, f. 1) eine Art Schwamm, Mur., Fr., SlGor.- C.; — 2) die Schlampe, Fr.- C.
-
frcȃnjka, f. die Schlüsselblume (primula veris), C.
-
fŕcniti, fȓcnem, vb. pf. spritzen, Štrek.
-
frčȃnje, n. das Schwirren.
-
frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
-
frfotȃnje, n. das Flattern, Cig.
-
frfrȃnje, n. das Geflatter, Cig.
-
fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
-
frivōlən, -lna, adj. lahkomiseln ali objesten v važnih, svetih rečeh, frivol, Cig. (T.), nk.
-
frivōlnost, f. die Frivolität, Cig. (T.), nk.
-
fŕkniti, fȓknem, vb. pf. 1) huschen, schwirrend entfliegen; miš v luknjo, ptič na vejo frkne; — 2) einen leichten Schlag versetzen: f. koga, Dol.
-
frkǫ̑čən, -čna, adj. verdreht (o preji), SlGor.- C.
-
frkolı̑n, m. 1) der Schlingel, das Bürschlein, Jan., jvzhŠt.; der Bube, Štrek.; — der Stutzer, M., Z.; — 2) der Schwärmer, Blc.-C.
-
frkolı̑nčək, -čka, m. dem. frkolin, jvzhŠt.
-
frlȃnka, f. 1) neka mala sekirica, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) frlanke, neke dobre črešnje, LjZv.; — pogl. furlanka.
-
fŕljenje, n. das Kräuseln, Štrek.
-
frnáča, f. eine Hütte zum Dörren des Malzes, Mik. (Et.); — der Leindörrofen, Gor.; — prim. it. fornace, der Ofen.
-
fȓnclja, f. kobilica na perotnici pri kolovratu, Polj.
-
fȓnčək, -čka, m. der Hühnersteiß, vzhŠt.- C.
-
fȓnčica, f. die Holzbirne, vzhŠt.- C.
-
frnīkola, f. das Schnellkügelchen (kamena kroglica, s katero po mestih in trgih dečki igrajo), Ljub.- Erj. (Torb.).
10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101 11.201
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani