Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (10.701-10.800)
-
enoznáčen, -čna, adj. synonymisch, Cig. (T.).
-
enoznȃčnica, f. das Synonymum, Cig. (T.).
-
enozòb, -zǫ́ba, adj. einzähnig, Cig.
-
enozǫ̑bəc, -bca, m. = samorog, der Narwal (monodon), Cig.
-
enozr̀n, -zŕna, adj. einkörnig: enozrna pira, das Einkorn, Cig.
-
enozȓnica, f. das Einkorn (triticum monococcum), Cig.
-
enozvǫ́čən, -čna, adj. eintönig, Jan., Cig. (T.), Let.
-
enozvǫ̑čje, n. die Eintönigkeit, Cig. (T.).
-
enozvòk, -zvǫ́ka, adj. = enozvočen; enozvoki glasovi, SlN.
-
enožę̑nstvọ, n. die Monogamie, Cig., Jan., nk.
-
ēpičən, -čna, adj. zur Epik gehörig, episch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
-
ę́rbščina, f., pogl. dedščina.
-
estētičən, -čna, adj. k estetiki spadajoč, aesthetisch, Cig. (T.), nk.
-
etimolōgičən, -čna, adj. = etimološki, Jan.
-
etnogrāfičən, -čna, adj. = narodopisen, Jan., nk.
-
etnografı̑ja, f. die Ethnographie; — prim. narodopis.
-
evangēlij, m. das Evangelium.
-
evangēlijčan, m. = evangelijec, (evangeljčan) Zora.
-
evangēlijəc, -jca, m. der Evangelische, (-ləc, Cig., -ljəc, Jan.).
-
evangēlijski, adj. evangelisch, Cig.
-
evangēlik, m. der Evangelische, Cig.
-
evangelīst, m. der Evangelist.
-
evangēlj, m. = evangelij.
-
evangēlje, n. = evangelij, Krelj.
-
evangēljski, adj. = evangelijski.
-
evčȗnəc, -nca, m. die Pfuhlschnepfe, der Sumpfwader (limosa melanura), Frey. (F.).
-
eventuālən, -lna, adj. (o tem, kar bi se utegnilo zgoditi), eventuell, Cig. (T.); eventualna prememba, DZkr.
-
eventuēlən, -lna, adj. = eventualen, nk.
-
evfonı̑ja, f. blagoglasje, die Euphonie, Cig.
-
fābričan, m. der Fabriksarbeiter, Ljub.
-
fābričanka, f. die Fabriksarbeiterin, Ljub.
-
fabrikānt, m. der Fabrikant; — prim. tvornik.
-
facanę̑təlj, -tlja, (-təljna), m. = ruta, das Tüchel; prim. bav. fazenetl, it. fazzoletto, Tüchel.
-
fajēnčina, f. neko glinasto blago, die Fayence, Cig., Jan.
-
fakı̑n, m. der Lastträger; — prim. it. facchino.
-
fāktičən, -čna, adj. dejanski, faktisch, Cig. (T.), nk.
-
falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
-
falānga, f. težko oborožena vojaška truma pri starih Grkih, die Phalanx, Cig.
-
fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
-
fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
fanātik, m. der Fanatiker, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
-
fȃncək, -cka, m. = fancelj, C.
-
fáncəlj, -clja, (-cəljna), m. der Pfannenkuchen ("Pfanzel"), Cig.; — der Krapfen, SlN.
-
fáncołt, m. = fancelj, Šol., Gor., (fancut), C.
-
fȃnjək, -njka, m. = fancelj, vzhŠt.- C.
-
fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
-
fȃnta, f. die Rache, kajk.- Valj. (Rad); — prim. fantiti se.
-
fantalı̑n, m. der Bube; poreden f., ein Range, Cig.
-
fantalı̑nski, adj. bübisch, Cig., nk.
-
fantāst, m. sanjar, der Phantast.
-
fantāstičən, -čna, adj. phantastisch, Cig. (T.).
-
fantávati, -am, vb. impf. = fantovati, Štrek.
-
fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
-
fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
-
fȃntəc, -tca, m. dem. fant; = fantek.
-
fȃntej, m. der Bursche, Valj. (Rad).
-
fȃntək, -tka, m. dem. fant; der Knabe, das Bürschchen.
-
fantìč, -íča, m. 1) das Bürschchen, Mur., Jan.; — 2) = fant; Fantiči dekliči V taberno gredo, Npes.-K.; tudi fȃntič.
-
fantı̑čək, -čka, m. das Knäblein, das Bübchen.
-
fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
-
fantína, m. = fantin, Štrek.
-
fántiti se, -im se, vb. pf. sich rächen, Mur., Mik., kajk.- C.; — prim. nem. fahnden, C. (?)
-
fȃntnik, m. der Rächer, kajk.- Valj. (Rad).
-
1. fantovȃnje, n. das Burschenleben; das Nachtschwärmen, M.
-
2. fantovȃnje, n. die Rache, Volk.- M.
-
1. fantováti, -ȗjem, vb. impf. 1) burschenmäßig sich benehmen, ein Burschenleben führen: nachts herumschwärmen, M.; — 2) (o dekletih) mit Burschen herumschwärmen, C.
-
2. fantováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich rächen, Mur.
-
fántovski, adj. 1) Burschen-, burschenhaft; fantovsko življenje, das Burschenleben; fantovske pesni, Burschenlieder; fantovska, der Jugendstreich, Cig.; — fantovska, ein Mädchen, das sich mit Burschen abgibt, Ip.- Mik.; preveč je fantovska, LjZv.; — 2) Junggesellen-.
-
fántovstvọ, n. 1) der Burschenstand, das Burschenleben; — 2) die Junggesellenschaft, Cig.
-
fántovščina, f. 1) die Burschenschaft, die Burschen, Cig., M.; — 2) kar mora mlad fant drugim fantom plačati, da sme ž njimi fantovati, Štrek.
-
fantúh, m. der Bursche ( zaničlj.), Slom.- C.
-
faràn, -ána, m. das Pfarrkind, der Pfarrinsasse, Cig., Jan., C.
-
fárən, -rna, adj. die Pfarre betreffend, Pfarr-; farna cerkev; farni urad, das Pfarramt, Jan., nk.
-
fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
-
fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
-
fȃrmanka, f. = farmanica, Cig.
-
fȃrnik, m. = faran, ogr.- M., Rez.- C.
-
fašīna, f. butarica protja, vejevja, die Faschine, Cig.; — prim. it. fascina, Reisbund.
-
fazān, m. der Fasan (phasianus colchicus), Erj. (Ž.).
-
fazānka, f. die Fasanenhenne, Cig., Jan.
-
fazanorę̑ja, f. die Fasanenzucht, Cig.
-
fažína, f. = fašina, Jan.
-
federatīvən, -vna, adj. zavezen, föderativ, Jan., nk.
-
fəndáti, -ȃm, vb. pf. = fundati, Notr.
-
fēnik, m. der Pfennig, Cig., DZ.; — iz nem.
-
fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
-
fę́ntati, -am, vb. pf. = uničiti, Mur., Kr.; — prim. fendati, fundati.
-
fēvdən, -dna, adj. Lehens-, Feudal-, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; fevdna prisega, der Lehenseid, Jan.; fevdno pravo, das Feudalrecht, Cig., Jan.
-
fēvdnik, m. der Lehensträger, der Lehensmann, Cig., Jan.
-
fēvdnost, f. die Lehenbarkeit, Cig.
-
fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
-
figurānt, m. tiha oseba na gledališkem odru, der Figurant, Cig.
-
figȗrən, -rna, adj. prenesen, figürlich, Cig. (T.).
-
filigrān, m. drobno delo, zlasti iz zlate in srebrne žice, die Filigranarbeit, Cig.
-
filolōgičen, -čna, adj. = filološki, Cig., Jan.
-
filologovȃnje, n. pečanje s filologijo, Str.
-
filozōfinja, f. die Philosophin, Cig.
-
fı̑n, adj. fein; — prim. it. fino.
10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801 10.901 11.001 11.101
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani