Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (10.401-10.500)
-
džȗndž, m. die Perle, ogr.- Valj. (Rad).
-
džȗndžək, -džəka, m. das Knabenkraut (orchis), vzhŠt.- C.
-
ēbehtnica, f. das Fest Maria Verkündigung, Guts.; — prim. tirol. ebnachten = Maria Verkündigung, C.; srvn. ebennaht, Tag- und Nachtgleiche, Mik. (Et.).
-
ēbehtnik, m. der Monat März, Guts.; — prim. ebehtnica.
-
ēben, m. der Ebenbaum, Cig.
-
ēbenast, adj. ebenartig, Cig.
-
ēbenov, adj. vom Ebenbaum, Cig.; ebenov les, Dalm., Tuš. (B.).
-
ēbenovəc, -vca, m. der Ebenbaum (diospyxos ebenum), Tuš. (B.).
-
ebenovína, f. das Ebenholz, Cig., Tuš. (B.).
-
édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
-
edīktən, -tna, adj. Edictal-: ediktni rok, die Edictalfrist, DZ.
-
edín, adj. 1) einzig; edini sin, der einzige Sohn; edina tolažba, der einzige Trost; edino, einzig, ausschließlich; — vsak edin, jeder einzelne, C.; — 2) edino število = edinstvo (die Einzahl), Cig.; — 3) verlassen, elend, armselig, Dict., C., Mik.; edino živeti, Z.; jaz sem edin (jedin) in reven, Dalm.; — 4) einig, Cig., Jan., nk.
-
edı̑nčək, -čka, m. dem. edinec; einziger Sohn, Z., Nov., SlN.
-
edı̑nəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
-
edı̑nica, f. 1) die Einzige, C.; die einzige Tochter, C.; Vida jima je bila edinica, Jurč.; prim. hs. jedinica; — 2) = edinka 3), Cig.
-
ediníłən, -łna, adj. einigend, C., SlN.
-
ediníšče, n. der Einigungspunkt, der Concurrenzpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
-
edinı̑t, adj. vereinzelt ( math.), Cig. (T.); — singulär, edinita sodba = sodba o poednini, Cig. (T.).
-
edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
-
edinják, m. der Einser, ogr.- C.
-
edínjenje, n. die Einigung, die Vereinigung, Cig., C.
-
edı̑nka, f. 1) die einzige Tochter, Cig.; — 2) die Einheit (Zahl), Slom.- C.; — 3) die Eins (Zahlzeichen), Cig., Jan., Cig. (T.).
-
edinobǫ̑žje, n. der Monotheismus, Cig. (T.).
-
edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
-
edinodȗšje, n. die Eintracht, Cig.
-
edinogúbən, -bna, adj. = enoteren, C.
-
edinoosę́bən, -bna, adj. edinoosebna sodišča, Einzelgerichte, DZ.
-
edinorójen, -éna, adj. eingeboren: edinorojeni sin božji.
-
edinoroję́nəc, -nca, m. der Eingeborne, Mur., Cig., Jan., Ravn.
-
edínost, f. 1) die Einzigkeit, die Einheit, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Einigkeit, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; v edinosti živeti, Cig.; — 3) die Dürftigkeit, das Elend, Meg.- Mik.
-
edinovladár, -rja, m. = samovladar, Cig. (T.).
-
edinovladárski, adj. = samovladarski, Cig. (T.), Jes.
-
edinovladȃrstvọ, n. = samovladarstvo, Cig. (T.), Jes.
-
edinovlȃdəc, -dca, m. = samovladar, Cig.
-
edinozveličáłən, -łna, adj. alleinseligmachend; edinozveličalna vera, cerkev.
-
edı̑nstvən, -stvəna, adj. einheitlich, Cig., Levst. (Pril.), nk.
-
edı̑nstvənost, f. die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit ( stil.), Cig. (T.).
-
edı̑nstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
-
edínščina, f. die Einsamkeit, V.-Cig., Jan.; die Kinderlosigkeit, C.; — das Elend, die Armut, Dict., Cig., Jan., C.; v edinščini živeti, Z.; izza edinščine neredno življenje, Zv.; edinščino trpeti, Jurč.
-
ednájst, num. = enajst, Mur., Cig., Jan.
-
ednák, adj. = enak, Mur., Jan.
-
edníca, f. 1) der Einser, Mur., Jan.; der Einer, (jednica) Cel. (Ar.); — 2) ednice, die Unionen ( math.), Cig. (T.); — die Einheit: dolgostna e., die Längeneinheit, Cig. (T.); davkovna, colna e., die Steuer-, Verzollungseinheit, DZ.
-
ednína, f. die Einzahl, der Singular ( gramm.), Jan., Cig. (T.), nk.
-
ednı̑nski, adj. singularisch, Navr. (Let.).
-
edno-, išči pod: eno-.
-
ednǫ́k, adv. = enok, ogr.- C.
-
eksāktən, -tna, adj. natančen, exact: eksaktna znanstva, exacte Wissenschaften, Cig. (T.).
-
ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
-
ekscēntričən, -čna, adj. excentrisch ( math., astr.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — prim. izsreden.
-
ekscēntričnost, f. die Excentricität, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
-
eksekutīvən, -vna, adj. executiv, nk.
-
elāstičən, -čna, adj. prožen, elastisch.
-
elāstičnost, f. prožnost, die Elasticität.
-
elegāntən, -tna, adj. izboren in vkusen, elegant, Cig. (T.), nk.
-
elegāntnost, f. die Eleganz, Cig. (T.), nk.
-
elēgičən, -čna, adj. milotožen, elegisch, Jan., Cig. (T.), nk.
-
elēktričən, -čna, adj. elektrisch; električna iskra; električna ločba, die Elektrolyse, Cig. (T.).
-
elēktričnost, f. die Elektricität (als Eigenschaft), Cig. (T.).
-
elektrodināmika, f. medsebojno vplivanje električnih tokov, die Elektrodynamik, Cig. (T.).
-
elektromagnetīzəm, -zma, m. vplivanje elektrike na magnetizem, der Elektromagnetismus, Cig. (T.).
-
elemēnt, m. prvotna sestavina, das Element, ( math., phys.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); — prim. prvina.
-
elementārən, -rna, adj. začeten, Elementar-, Cig. (T.), nk.
-
elīptičən, -čna, adj. pakrožen, elliptisch, Cig. (T.), nk.
-
eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
-
empīričən, -čna, adj. opirajoč se na izkušnjo, empirisch, Cig. (T.), nk.
-
èn, num. išči pod: eden.
-
enačȃj, m. das Gleichheitszeichen, Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
enȃčba, f. die Gleichung ( math.), Cig. (T.); enačbo postaviti, sestaviti, die Gleichung ansetzen, Cig. (T.); osnovna e., die Fundamentalgleichung, Cig. (T.); razstavna, sestavna e., analytische, synthetische Gleichung, Cig. (T.).
-
enȃčbən, -čbəna, adj. Gleichungs-: enačbeni členi, die Glieder der Gleichung, Cig. (T.).
-
enȃčək, -čka, m. das Aequivalent: pristojbinski e., nk.
-
enáčenje, n. die Gleichstellung, die Gleichmachung, Cig.
-
enáčica, f. das Pendant, das Seitenstück, Cig. (T.).
-
enačílọ, n. 1) der Vergleichungspunkt, Cig.; — 2) der Egalisator ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
-
enáčiti, -ȃčim, vb. impf. gleichstellen: e. koga komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — gleichmachen, Cig. (T.); smrt nas vse enači, Cig.; — e. se komu, sich jemandem gleichstellen, gleichdünken, Cig.
-
enȃčki, adv. gleichfalls, Mur.
-
enȃčnik, m. das Gleichheitszeichen, Cig., C.
-
enájst, num. eilf.
-
enajstę̑r, num. eilf, eilferlei; — prim. četver.
-
enajstę̑rən, -rna, adj. eilffach.
-
enajstę̑rnat, adj. = enajsteren.
-
enájsti, num. der eilfte.
-
enajstíca, f. der Eilfer, die Eilf, Cig., Jan.
-
enájstič, adv. zum eilftenmale, eilftens.
-
enajstína, f. der eilfte Theil.
-
enajstı̑nka, f. das Eilftel.
-
enájstkrat, adv. eilfmal.
-
enájstkratən, -tna, adj. eilfmalig.
-
enajstlẹ́tən, -tna, adj. eilfjährig.
-
enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.
-
enakobárvən, -vna, adj. von gleicher Farbe, nk.
-
enakocẹ̀n, -cẹ́na, adj. von gleichem Werte (al pari), Cig. (T.).
-
enakocẹ́nost, f. die Gleichwertigkeit, die Parität, Jan., Cig. (T.).
-
enakǫ̑ča, f. = enakost, C.
-
enakočútən, -tna, adj. gleichfühlend, Cig.
-
enakodẹ́łən, -łna, adj. gleichtheilig, Jan.; isomer ( chem.), Cig. (T.).
-
enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
-
enakodȗšje, n. der Gleichmuth, Cig., Jan.
-
enakodúšnost, f. der Gleichmuth, Mur., Cig., Jan.
-
enakoelēktričən, -čna, adj. gleichnamig elektrisch, Cig. (T.).
-
enakoglásən, -sna, adj. gleichklängig, gleichstimmig, Cig., Jan.
9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601 10.701 10.801
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani