Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
n (10.201-10.300)
-
dvȃjsetkratən, -tna, adj. zwanzigmalig.
-
dvajsetlẹ́tən, -tna, adj. zwanzigjährig, Jan.
-
dvajsetlẹ̑tnik, m. der Zwanzigjährige, Cig., Let.
-
dvȃkratən, -tna, adj. zweimalig.
-
dvanájdesti, ( f. dvenajdesti) num. = dvanajst, ogr.- C.
-
dvanájst, num. zwölf; ura je dvanajst, es ist zwölf Uhr; ob dvanajstih, um 12 Uhr.
-
dvanajstdẹ́łən, -łna, adj. zwölftheilig, Cig.
-
dvanajstdnę́vən, -vna, adj. zwölftägig, Cig.
-
dvanajstę̑r, num. zwölferlei, zwölf; — prim. četver.
-
dvanajstę̑rəc, -rca, m. das Dodekaeder, Cig. (T.).
-
dvanajstę̑rən, -rna, adj. zwölffach, dvanajsterna razdelba, die Duodecimaleintheilung, Cig. (T.).
-
dvanajstę̑rica, f. das Dutzend, Cig., Cel. (Ar.).
-
dvanajstę̑rka, f. 1) die Zwölf, der Zwölfer (als Zahlzeichen), Z.; — 2) das Duodezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
dvanajstę̑rnat, adj. zwölffach.
-
dvanajsterogúbən, -bna, adj. zwölffältig, Cig.
-
dvanajsterokǫ́tən, -tna, adj. zwölfwinkelig (= zwölfeckig), Cig.
-
dvanajsterokǫ̑tnik, m. das Zwölfeck, Cig. (T.).
-
dvanajsteronǫ́žən, -žna, adj. zwölffüßig, Cig.
-
dvanajsteroǫ́gəłnat, adj. zwölfeckig, Cig.
-
dvanajsteroplǫ́ščən, -ščna, adj. d. ogel, eine zwölfseitige Ecke, h. t.- Cig. (T.).
-
dvanajsterostràn, -strána, adj. zwölfseitig, Cig.
-
dvanajstfúntən, -tna, adj. zwölfpfündig, Cig.
-
dvanajstfȗntnik, ** m. der Zwölfpfünder, Cig.
-
dvanajstíca, f. 1) die Zwölf, Cig.; — 2) = dvanajsterica, Cig.
-
dvanájstič, adv. zum zwölftenmale, zwölftens.
-
dvanajstı̑ja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje- Štrek. (Let.).
-
dvanajstína, f. der zwölfte Theil, das Zwölftel.
-
dvanajstı̑nka, f. das Zwölftel.
-
dvanájstka, f. die Zwölf, Cig.
-
dvanájstkrat, adv. zwölfmal.
-
dvanájstkratən, -tna, adj. zwölfmalig.
-
dvanajstlẹ́tən, -tna, adj. zwölfjährig.
-
dvanájstlja, f. der Aposteltag, (dvanajstla), Meg.- Mik.
-
dvanájstnik, m. der Zwölffingerdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.).
-
dvanajščák, m. = občinski svetovavec (ker šteje občinski zbor dvanajst udov), Kras- Štrek. (Let.).
-
dvẹglávən, -vna, adj. = dvoglaven, Dict.
-
dvẹlẹ́tən, -tna, adj. = dvoleten, Cig., Met., Schönl.
-
dvę̑rčnik, m. = durce 2), vzhŠt.- C.
-
dvę́rən, -rna, adj. Thür-, Mur.
-
dvę̑rnica, f. = durnica, Mur., Cig., Jan., C.
-
dvę̑rnik, m. 1) durnik, der Thürsteher, Mur.; prim. stsl. dvьrьnik; — 2) der Thürhaken, auf den die Narbe gelegt wird, Hal.- C.
-
dvẹstǫ̑tni, num. der zweihundertste, Cig., Jan.
-
dvigáłən, -łna, adj. zum Heben dienend, Hebe-, Cig.
-
dvigȃłnik, m. die Hebestange, der Hebenagel, z. B. in den Uhren, Cig.
-
dvíganje, n. das Heben, die Hebung.
-
dvígniti, dvı̑gnem, vb. pf. = vzdigniti, heben; d. mačke, die Anker lichten, Cig.; d. oči, in die Höhe blicken, Cig.
-
dvobárvən, -vna, adj. doppelfärbig, Cig.
-
dvobǫ̑jnik, m. der Zweikämpfer, der Duellant, Cig., Jan.
-
dvobrǫ̑jnik, m. = dvobroj, Cig.
-
dvocẹ́pən, -pna, adj. zweischlitzig, Cig.
-
dvocẹ́vən, -vna, adj. zweiröhrig, doppelläufig: dvocevna puška, Cig., Jan.
-
dvocı̑mnica, f. = dvokaličnica, Cig.
-
dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
-
dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
-
dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
-
dvodánji, adj. = dvodneven, V.-Cig.
-
dvodẹ́łən, -łna, adj. zweitheilig, Cig. (T.).
-
dvodẹ́łnost, f. die Dichotomie, Cig.
-
dvodnę́vən, -vna, adj. zweitägig, Jan.
-
dvodǫ́mən, -mna, adj. = dvodom, Cig. (T.), Jan., Tuš. (B.); dvodomne rastline, LjZv.
-
dvodǫ̑mnica, f. = dvodomna rastlina, Cig. (T.).
-
dvoforı̑ntnik, m. das Zweiguldenstück, Jan., DZ.
-
dvofúntən, -tna, adj. zweipfündig, Cig.
-
dvofȗntnik, m. der Zweipfünder, Cig.
-
dvoglásən, -sna, adj. doppellautig, Cig.; — zweistimmig, Cig.; dvoglasno petje, nk.
-
dvoglȃsnik, m. der Doppellaut, Diphthong, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
dvoglávən, -vna, adj. = dvoglav, Cig., Jan.
-
dvoglę́dən, -dna, adj. dvogledni kot, die Parallaxe, Cig. (T.); — po češ.
-
dvogúbən, -bna, adj. = dvogub, nk.
-
dvojáčən, -čna, adj. zwitterhaft, doppelartig, Cig., Jan.; — prim. dvojak 2).
-
dvojáčnost, f. das Zwitterwesen, Cig.
-
dvojármən, -mna, adj. zweijochig, Cig.
-
dvǫ̑jbən, -bna, adj. zweifelhaft, Cig.
-
dvǫ̑jčən, -čna, adj. dvojčno drevo, der Doppelpflug, C.
-
dvǫ̑jčetən, -tna, adj. Zwillings-, SlGor., Fr.- C.; dvojčetna deklina, weiblicher Zwilling, C.
-
dvǫ̑jčnat, adj. doppelt, Zwillings-: trs ima dvojčnate rozge, Hal.- C.
-
dvojejezíčən, -čna, adj. = dvojezičen, Dalm.
-
dvọ̑jən, -jna, adj. 1) zweifach, doppelt, Doppel-; dvojna vrata, die Doppelthür; dvojno vprašanje, die Doppelfrage, Cig. (T.); dvojne korenike, gepaarte Radicale ( chem.), Cig. (T.); tudi: dvójən; — 2) zweifelhaft, ogr.- C., nk.
-
dvojénje, n. 1) die Verdoppelung, Cig.; — 2) das Zweifeln, Meg., Guts., Dalm., kajk.- Valj. (Rad), nk.; brez dvojenja, ohne Zweifel, Guts. (Res.).
-
dvojeráščən, -čna, adj. zweiwüchsig (o žitu, o volni), V.-Cig.
-
dvojerẹ́zən, -zna, adj. zweischneidig, V.-Cig.
-
dvojesẹ́čən, -čna, adj. d. travnik, eine Grummetwiese, Cig.
-
dvojesẹ́nčən, -čna, adj. zweischattig, V.-Cig.
-
dvojestrížən, -žna, adj. zweischürig, V.-Cig.
-
dvojezíčən, -čna, adj. 1) doppelzüngig, Cig. (T.), nk.; — 2) zweisprachig, nk.
-
dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
-
dvojezíčnost, f. 1) die Doppelzüngigkeit, Cig., Jan.; d. jutrovskih narodov, Cv.; — 2) die Zweisprachigkeit, nk.
-
dvoježę̑nstvọ, n. = dvoženstvo, Cig.
-
dvojíčən, -čna, adj. 1) doppelt, zweifach, C.; — 2) doppelzüngig: dvojični pridigarji, Krelj.
-
dvojína, f. 1) das Doppelte, Cig., Jan., Cig. (T.), Hal.- C.; — 2) der Dual ( gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 3) na dvojini stati, im Zweifel sein, Krelj.
-
dvǫ̑jna, f. der Zweifel, C.; brez vsake dvojne, kajk.- Valj. (Rad).
-
dvọ̑jnast, adj. = dvojen, dvojnat, Mur., Cig.
-
dvọ̑jnat, adj. zweifach, doppelt, Doppel-; škilasti ljudje vidijo dvojnato, Žnid.
-
dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
-
dvǫ̑jnik, m. 1) = dvojček, ogr.- M.; dvojník, kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Doppelfaden, Cig., Jan., C., M., Met.; — 3) das Duplicat, Cig., C., DZ.; — 4) = dvojina, der Dual, Cig.
-
dvójnja, f. = dvojba, kajk.- Valj. (Rad).
-
dvojnják, m. der Doppelpflug, C.
-
dvojnòg, -nǫ́ga, adj., nam. dvojenog, = dvonog, Habd.- Mik.
-
dvojnoglȃsnik, m. = dvoglasnik, C.
-
dvojnoizbǫ́čen, adj. biconvex, Sen. (Fiz.).
9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 10.601
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani