Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (10.101-10.200)

  1. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
  2. držȃvən, -vna, adj. Staats-, staatlich, Cig., Jan., nk.
  3. državljàn, -ána, m. der Staatsangehörige, der Staatsbürger, Cig., Jan., nk.
  4. državljȃnka, f. die Staatsangehörige, die Staatsbürgerin, nk.
  5. državljȃnski, adj. staatsbürgerlich, Staatsbürger-, Cig., Jan., nk.; d. zakonik, das bürgerliche Gesetzbuch, Cig., nk.
  6. državljȃnstvọ, n. die Staatsangehörigkeit, die Staatsbürgerschaft, das Staatsbürgerrecht, Cig., Jan., C., Cig. (T.), nk.
  7. držȃvnik, m. der Staatsmann, Cig., Jan., Vod. (Izb. sp.), nk.
  8. državnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich als Staatsmann bethätigen, nk.
  9. držȃvniški, adj. staatsmännisch, Cig. (T.), nk.
  10. držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
  11. državnoprávən, -vna, adj. staatsrechtlich, Cig. (T.), nk.
  12. državnozbǫ́rən, -rna, adj. reichsräthlich, reichstäglich, Jan., nk.
  13. državnozbǫ̑rski, adj. Reichsraths-, nk.; državnozborska volitev, Levst. (Nauk).
  14. državoslǫ́vən, -vna, adj. staatswissenschaftlich, nk.
  15. državotvǫ́rən, -rna, adj. staatenbildend, nk.
  16. državoznȃnski, adj. die Staatswissenschaft betreffend: d. zemljepis, die politische Geographie, Cig. (T.).
  17. državoznȃnstvən, -stvəna, adj. staatswissenschaftlich, Cig. (T.).
  18. državoznȃnstvọ, n. die Staatswissenschaft, die Staatslehre, Cig. (T.), nk.
  19. dŕžən, -žna, adj. haltbar, dauerhaft, Cig.; trdno in držno orodje, LjZv.
  20. držína, f. der Inhalt, der Tonnengehalt, der Fassungsraum, DZ.
  21. dŕžnost, f. die Haltbarkeit, Cig.
  22. dúcniti, dȗcnem, vb. pf. = dudniti, stoßen, Dol.
  23. dúdanje, n. das Dudelsackspiel, Dict.
  24. dúdniti, dȗdnem, vb. pf. = duniti, Jarn., Cig., Dol.
  25. dȗdnjati, -am, vb. impf. dröhnen, rollen: grom dudnja, SlGor.- C.; ( prim. dȗdnanje, das Dröhnen, ogr.- Valj. [Rad]); stsl. tątьnati.
  26. dúhanje, n. das Riechen.
  27. dúhniti, dȗhnem, vb. pf. hauchen, wehen: krepek veter duhne, Levst. (Zb. sp.).
  28. duhobǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, Cig. (T.), DZ.
  29. duhomámən, -mna, adj. geistlähmend, Cig.
  30. duhomǫ́rən, -rna, adj. geisttödtend, Cig. (T.), nk.
  31. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
  32. duhǫ́vən, -vna, m., pogl. duhovnik.
  33. duhǫ́vənski, adj. = duhovniški, Jurč.
  34. duhǫ́vənstvọ, n. = duhovščina, Cig., C.
  35. duhovı̑n, m. ein Dämon, C., Rib.- Mik.; — der böse Geist, der Teufel, Lašče- Levst. (Rok.); E, prav gotovo je duhovin, Ker tolik né smrtne matere sin, Levst. (Zb. sp.); nečisti duhovin, = hudič, Vrt.
  36. duhovína, f. das Gespenst, C., Krelj; — kadar ris (= volkodlak) spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sesat, Nov.; ( m. pred "ednim" duhovino, Krelj).
  37. duhǫ̑vnica, * f. 1) die Priesterin, Cig., Jan., C.; — 2) = duhovščnica, C.
  38. duhovnı̑ja, f. der einem Geistlichen unterstehende Sprengel, die Pfarre, Cig., Jan., nk.
  39. duhǫ́vnik, m. der Geistliche, der Priester.
  40. duhovníšče, n. das Presbyterium, Cig., Jan., Vrt.
  41. duhǫ́vniški, adj. = duhovski, priesterlich, nk.
  42. duhǫ́vništvọ, n. = duhovstvo, Z., nk.
  43. duhǫ́vnost, f. die Geistlichkeit (als Eigenschaft), Cig., Jan.
  44. duhǫ́vščina, f. die Geistlichkeit, der Clerus.
  45. duhǫ̑vščnica, * f. = duhovsko semenišče, das Priesterseminar, Mur., Cig., Jan., Slom., ZgD., nk.
  46. dúkniti, dȗknem, vb. pf. davonspringen, C.
  47. dȗlčnica, f. 1) = neka otročja piščalca, C.; — 2) ženska, ki se dulčasto drži, C.
  48. dȗležnica, f. eine Art Hirtenflöte, vzhŠt.- C.
  49. dúnajica, f. neko jabolko, Tolm., GBrda- Erj. (Torb.).
  50. dúnavče, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
  51. dúnavka, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)- Erj. (Torb.).
  52. dȗncanje, n. das Stoßen, tako se imenuje tudi neka otročja igra, Lašče- Levst. (M.).
  53. dȗncati, -am, vb. impf. stoßen, stupfen, Levst. (Rok.); — prim. dunkati.
  54. dȗnda, f. = donda 2), Fr.- C., Trst. (Let.).
  55. 1. dȗnəc, -nca, m. der Stoß, der Knuff, Cig.; — prim. duniti.
  56. 2. dunəc, -nca, m. = danka, die Blunzenwurst, SlGor.- C.
  57. dȗnək, -nka, m. = dunec, der Stoß, der Knuff, C., Z.
  58. dúniti, dȗnem, vb. pf. stoßen: sapa v mene dune, ein Windstoß trifft mich, Z., Vest.; — einen Knuff versetzen; d. koga s pestjo; s palico d. koga, Vest.
  59. dȗnka, f. deklica, ki sesa prst, Vrsno- Erj. (Torb.).
  60. 1. dȗnkati, -am, vb. impf. 1) stoßen, puffen, schlagen, vzhŠt.- C.; z nogami d., ogr.- Valj. (Rad); — 2) krachen, Jan.; topovi dunkajo, Z.
  61. 2. dȗnkati, -am, vb. impf. prst sesati, Vrsno- Erj. (Torb.).
  62. dúpəljnast, adj. = dupljast, Dict., C., Mik.
  63. dúpəljnik, m. der Höhlenbewohner, Cig., nk.
  64. dupína, f. = duplo, Cig.
  65. duplína, f. die Höhlung, Mur., Cig.; telesna d., die Leibeshöhle, LjZv.; prebavna d., der Verdauungscanal, predzobna d., die Backenhöhle, prsna d., die Brusthöhle, trebušna d., die Bauchhöhle, ustna d., die Mundhöhle, bobničeva d., die Trommelhöhle, Erj. (Som.).
  66. duplínast, adj. Höhlungen enthaltend, Cig.; — höhlenartig: duplinasta jama, Zora.
  67. duplję̑n, adj. Höhlen-: dupljene čebele, Baumbienen, C.
  68. dupljeníca, f. hohler Baumstamm, Cig.
  69. dupljína, f. = duplina, Mur.
  70. duránca, f. = durancelj, Mur., C.
  71. duráncəlj, -clja, (-cəljna), m. nicht vom Kerne gehende Pfirsich, der Härtling, SlGor.- C., jvzhŠt.; — prim. it. duracine, hart und fest ( v. Früchten).
  72. duráncija, f. = durancelj, Cig., C.
  73. dúrhniti, dȗrhnem, vb. pf. = prebosti, C.; — prim. durhati.
  74. dȗrkanje, n. das Stoßen, das Rütteln: d. kol, ogr.- C.
  75. dúrnica, f. der Thürflügel, Cig., Jan.; oboja vrata so imela dvoje durnice, Jap. (Sv. p.).
  76. dȗrnik, m. der Thürhüter, Mur.; — prim. dvernik.
  77. dúrniti, dȗrnem, vb. pf. stechen, stoßen, C.; — prim. hs. turiti.
  78. dȗrnjak, m. die Flaschenmündung, jvzhŠt.
  79. dušebǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, h. t.- Cig. (T.).
  80. dušegúbən, -bna, adj. seelenmordend, Cig.
  81. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
  82. dušénje, n. das Erstickenmachen.
  83. dušeslǫ́vən, -vna, adj. psychologisch, Cig., Jan., nk.
  84. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
  85. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
  86. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
  87. dušı̑čnat, adj. stickstoffhältig, Sen. (Fiz.), Erj. (Som.); dušičnate spojine, Stickstoffverbindungen, Erj. (Som.).
  88. dušíłən, -łna, adj. erstickend, nk.; d. zrak, Let.
  89. dušı̑łnik, m. der Kohlendämpfer, Cig.
  90. dušníca, f. 1) das Athemloch, C.; suhozemske živali dihajo s pljuči ali pa z dušnicami, Erj. ( LjZv.); — 2) das Luftloch, C., Z.; — "luknja pri sadni sušilnici", (dȗšnica) Krn- Erj. (Torb.).
  91. dušník, m. 1) die Luftröhre, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — 2) das Luftloch, Guts., Kr.- Valj. (Rad); die Rauchröhre in Zimmern, C., Polj.
  92. dušnják, m. das Athemloch, Cig.
  93. dúzniti, dȗznem, vb. pf. einen Stoß geben, Z.; dobro d. koga, Levst. (Zb. sp.).
  94. dvadnę́vən, -vna, adj. = dvodneven, Cig., Levst. (Zb. sp.).
  95. dvajsetę̑rən, -rna, adj. zwanzigfach.
  96. dvajsetę̑rnat, adj. zwanzigfach.
  97. dvajsetfúntən, -tna, adj. zwanzigpfündig, Cig., Jan.
  98. dvajsetfȗntnik, m. der Zwanzigpfünder, Cig.
  99. dvajsetína, f. der zwanzigste Theil, das Zwanzigstel.
  100. dvajsetı̑nka, f. das Zwanzigstel.

   9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA