Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (1.001-1.100)

  1. naję̑mščina, f. der Miethzins, das Miethgeld, Mur., Cig., Jan., nk.; — der Tagwerkslohn, C.
  2. najẹ́sti, najẹ́m, vb. pf. 1) anessen, anfressen; nekaj je najedlo jabolka; — 2) n. se, sich satt essen o. fressen; n. se česa; krava se je detelje najedla; — n. se koga, des Stichelns (objedanja) gegen jemanden satt werden, Dol.
  3. naję̑təc, -tca, m. der Söldling, Jan.
  4. naję́ti, nájmem, najámem, vb. pf. gegen Lohn aufnehmen, dingen, miethen; n. voznika, težake, godce; n. krive priče; n. stanovanje; (najmen [ nam. najet] dninar, Kras).
  5. naję́tje, n. die Miethung, das Engagement, Cig.
  6. naję̑tnik, m. = najemnik, der Gedungene, der Miethling, Mur., C.; der Söldner, Cig., Jan.
  7. naję̑tva, f. = najetje, C.
  8. najẹ́zditi se, -jẹ̑zdim se, vb. pf. sich satt reiten.
  9. najẹ̑zdnica, f. = najezdnik, Nov.
  10. najẹ̑zdnik, m. najezdniki, die Schlupfwespen (ichneumonidae), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); velikanski črni n., die ungefleckte Riesenschlupfwespe (pimpla manifestator), Erj. (Ž.).
  11. najezíti, -ím, vb. pf. (einen Fluss) aufdämmen, Cig.
  12. najezíti se, -ím se, vb. pf. sich satt ärgern.
  13. naježíti, -ím, vb. pf. emporsträuben, Cig.; ščetine n., Cig.; n. se, sich emporsträuben (o laseh), Mik.; obrvi so se mu naježile, Erj. (Izb. sp.); — n. se, die Haare, die Borsten emporsträuben, Z., C.; n. se od straha, C.
  14. nȃjin, pron. uns zweien gehörend, uns zwei betreffend; pogl. najun.
  15. najmanjína, f. das Minimum, Cig. (T.).
  16. najmanjšína, f. = najmanjina, Cig. (T.), DZkr.
  17. najmarína, f. domovna n., die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk).
  18. nájme, adv. = namreč, nämlich, C., Z., Mik.; — namentlich, ogr.- C., Mik.
  19. nájmenica, f. die Gedungene, Jan. (H.).
  20. nájmenik, m. der Gedungene, Jan. (H.).
  21. nájmer, adv. 1) = najme, C.; — 2) = namer, namič, nicht einmal, C.
  22. najmodȃvəc, -vca, m. = najemodavec, der Vermiether, DZ.
  23. najmodȃvka, f. die Vermietherin, Cig.
  24. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  25. nájmovnik, m. der Miether, DZ.
  26. najnč, adv. nicht einmal, C., vzhŠt.; pogl. namič.
  27. najǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, sich satt weinen.
  28. nàjpoprẹ̑d, adv. = najpoprej, Cig.
  29. nàjpoprẹ̑j, adv. = najprej, zuerst, zuvörderst.
  30. nàjposlẹ̑j, adv. zuletzt, Jan. (H.).
  31. nàjprẹ̑d, adv. = najprej.
  32. nàjprẹ̑di, adv. = najprej, zuerst, Hal.- C.
  33. nàjprẹ̑dnji, adj. der vorderste, Jan.
  34. nàjprẹ̑j, adv. vorerst, zuerst, zuvörderst.
  35. nàjprẹ̑je, ** adv. = najprej, Jan. (H.).
  36. nàjpȓvọ, adv. erstens, vorerst, Jan., DZ.; zuerst, Cig., Levst. (Nauk).
  37. nàjsi, conj. = naj si, obgleich, C., Trub., Dalm.; — prim. naj II. 2).
  38. nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.- C.
  39. nàjsikàk, adj. = bodikak, schlecht, C.
  40. najslẹ̑di, adv. zuletzt, vzhŠt.- SlN.
  41. nàjti, conj. = naj ti, obschon, C.; — prim. najsi.
  42. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
  43. nȃjun, pron. = najin, Cv. II. 12.
  44. najúžinati se, -am se, vb. pf. sich beim Früh- oder Mittagmale satt essen; ( prim. južina).
  45. nàjvèč, adv. superl. ad več; 1) am meisten; n. denarjev imeti; n. dobrega komu storiti; — 2) meistens, größtentheils, Cig., Jan., nk.; največ ne vedo, kaj je prav, Levst. (M.); = po največ: hrib, kateri je po največ zelo strman, Levst. (Pril.); po največ je prebival ob vodi in suhem kruhu, LjZv.
  46. največína, f. das Maximum, Jan., DZ.
  47. nàjvèčkrat, adv. am öftesten; — meistentheils, meist.
  48. nàjzȃdnji, adj. der hinterste, der allerletzte.
  49. nàjzȃdnjič, adv. zu allerletzt.
  50. nájže, n., Valj. (Rad), pogl. nahižje.
  51. nàka, nàk, interj. nein, Jan.; pogl. na'a.
  52. nakacáti, -ȃm, vb. pf. hinschmieren, zusammenschmieren; n. komu kaj, jemandem etwas Uebles anthun, C.; hudo n. komu, einem arg mitspielen, Cig.
  53. nakáčiti, -kȃčim, vb. pf. 1) scharf machen, Cig., Gor.- Mik.; nož n., C.; — 2) n. koga, jemanden aufbringen, zornig machen, Mur.; nakačen, aufgebracht, zornig, Jan., C.
  54. nakadíti, -ím, vb. pf. anräuchern, genügend räuchern.
  55. nakájanje, n. die Anräucherung, Mur.
  56. nakájati, -am, vb. impf. ad nakaditi; anräuchern, Mur., Cig.
  57. nakȃlati, -am, vb. pf. in einer gewissen Menge spalten; drv n. za cel teden.
  58. nakalíti, -ím, vb. pf. ein wenig trüben, Z.; — nakalil mu bom eno, ich werde ihm etwas anstellen, Cig.
  59. nakȃljati, -am, vb. impf. ad nakoliti; anpfählen, Mik.
  60. nakálọ, n. = naklo, nakovalo, Cig.
  61. nakàn, -kána, m. = nakana, Z., C.
  62. nakȃna, f. das Vorhaben, der Plan, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; — der Entschluss, Cig., C.; der Vorsatz, Cig. (T.).
  63. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
  64. nakánjanje, n. die Absicht, das Vorhaben, ogr.- C.
  65. nakánjati, -am, vb. impf. ad nakaniti, Z., ogr.- C.
  66. nakánjenje, n. die Absicht, das Vorhaben, C., kajk.- Valj. (Rad).
  67. nakanováti, -ȗjem, vb. impf. = nakanjati, vorhaben, C.
  68. nakȃntnik, m. kdor je na kantu, der Execut, Nov.
  69. 1. nakȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. ad nakopati; (mit Haue oder Karst) aufladen: gnoj n., Mur.
  70. 2. nakápati, -kȃpam, -pljem, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; črez noč je pol škafa nakapalo iz soda; tudi: n. se, Cig., Erj. (Torb.).
  71. nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
  72. nakapljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nakapljati, Cig.
  73. nakapníca, f. die Cisterne, Guts.
  74. nakapnína, f. die Tropfsteinbildung, Cig.; nakapnine, geflossene Gestalten, Erj. (Min.).
  75. nakapnják, m. = nakapnica, Guts.
  76. nakȃšljati se, -am se, vb. pf. sich satt husten: to zimo sem se nakašljal do dobrega.
  77. nakȃvkati se, -am se, vb. pf. sich müde schreien ( v. der Dohle); — sich satt jammern, jvzhŠt.
  78. nakávljičati, -am, vb. pf. anhäkeln, Cig.
  79. nakávljiti, -im, vb. pf. mit einem Haken ergreifen, Cig.
  80. nakȃvsati, -am, vb. pf. pickend angänzen, anpicken, Cig.
  81. nakàz, -káza, m. die Anweisung, die Assignation, Cig.; n. v izplačilo, die Flüssigmachung, DZkr.
  82. nakȃza, f. 1) das Verderben, C.; — 2) die Missgestalt, Cig.; peklenska n. (o škratu), LjZv.; das Ungeheuer, C.
  83. 1. nakázan, adj. ( nam. nakazen): missgestaltet, verletzt, krüppelhaft, Krn- Erj. (Torb.); nakazani ljudje, sieche, gebrechliche Personen, Krelj.
  84. 2. nakazan, adj., C., Krelj, Notr., pogl. nekazan.
  85. nakázati, -žem, vb. pf. anweisen, assignieren, Cig., nk.; n. komu denarje, Cig.; n. v izplačo, flüssig machen, DZkr.
  86. nakȃzək, -zka, m. die Anweisung, Jan., Zora; n. na blago, die Güteranweisung, Jan.
  87. nakȃzən, -zni, f. ( m., Guts., Z.) = nakaza 2).
  88. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
  89. nakazílọ, n. die Assignation, Jan., DZkr.; plačilno n., die Zahlungsanweisung, Levst. (Cest.).
  90. nakazíti, -ím, vb. pf. verderben, Z.; beschädigen: od peklenskega jastreba nakažen, Krelj; nakažen, missgestaltet, missrathen, Dict., C.
  91. nakȃznica, f. die schriftliche Anweisung, Cig. (T.), DZ., nk.; poštna n., die Postanweisung, DZ., nk.
  92. nakȃznik, m. ein missgestalteter Mensch, LjZv.
  93. nakaznína, f. die Anweisungsgebür, DZ.
  94. nakáznost, f. die Verderbtheit, Jan., Cig. (T.), C.; n. in izkažena natura, Krelj; krst nas čisti od vse porodne nakaznosti ali nečistosti, Krelj; — das Gebrechen, Cig. (T.).
  95. nakazoję̑mnik, m. der Assignator, Cig.
  96. nakazováłən, -łna, adj. Anweisungs-, Cig.
  97. nakazovȃnje, n. das Anweisen, DZ.
  98. nakazováti, -ȗjem, vb. impf. ad nakazati; anweisen, assignieren, Cig., nk.
  99. nakazovȃvəc, -vca, m. der Anweiser, der Assignant, Cig.
  100. nakídati, -kı̑dam, vb. pf. 1) eine gewisse Menge aufwerfen, aufschaufeln; n. veliko gnoja, snega na kup; — 2) n. se, sich müde schaufeln, Cig.

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA