Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

n (10.001-10.100)

  1. dȓsałnica, f. 1) die Eisbahn, Cig., Jan.; — 2) die Riese, Cig.
  2. dȓsanje, n. das Rutschen; das Schleifen auf dem Eise.
  3. drskȃłnica, f. = brizgalnica, C., Vod. (Izb. sp.).
  4. dȓskanje, n. 1) das Schleifen auf dem Eise; — 2) das Knistern, das Schnarren, Cig., M.
  5. dŕskniti, dȓsknem, vb. pf. 1) glitschen, Z.; — 2) spritzen, Cig.
  6. dȓsnik, m. die Wagenschleife, Nov.
  7. dŕsniti, dȓsnem, vb. pf. 1) gleiten, rutschen, Cig., C.; — streifen, Cig.; — 2) — einen schnarrenden Laut hervorbringen, C.
  8. dŕsten, m. = drstelj, Rihenberk- Erj. (Torb.).
  9. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most- Erj. (Torb.).
  10. drtína, f. = drobtina, die Brosame, das Brösel, ogr.- C.; der Brocken, das Bruchstück, Fr.- C., vzhŠt.; — nekatere drtine časa, einige Augenblicke, C.; — pl. drtine, das Sägemehl: z drtinami zadelan, mit Sägemehl eingefüttert, DZ.
  11. drtı̑nčica, f. dem. drtinka, vzhŠt.
  12. drtínica, f. dem. drtina; solnčnemu prahu podobna d., SlN.
  13. drtı̑nka, f. dem. drtina, vzhŠt.
  14. drtı̑nščica, f. eine Art bitteres Pflanzengewächs, C.; (morda: das Ruhrkraut [gnaphalium], Z.).
  15. drugáčən, -čna, adj. anders beschaffen; ves d. je zdaj.
  16. drugáčešnji, adj. = drugačen, Z.
  17. drugáčnost, f. die verschiedene Beschaffenheit.
  18. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
  19. drúgičnji, adj. zweitmalig: drugičnja izkušnja, Ravn.; drugičnje, zum wiederholtenmale, Ravn.- C.
  20. drúginja, f. = družica 1), C.
  21. drugọ̑čən, -čna, adj. = drugokraten, C.
  22. drugǫ́dnji, adj. anderwärtig (pravilno nam. drugoten, Cig.).
  23. drugogórən, -rna, adj. Flötz-, drugogorni vapnenec, der Flötzkalk, Cig. (T.).
  24. drugojezíčən, -čna, adj. eine andere Sprache redend, anderssprachig, nk.
  25. drugokrátən, -tna, adj. abermalig, zweitmalig, Mur.
  26. drugonárodnik, m. der einer anderen Nation Angehörige, nk.
  27. drugorę́dən, -dna, adj. zweiten Ranges: drugoredna država, SlN.; — secundär, Cig. (T.).
  28. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
  29. drugorójen, -jéna, adj. zweitgeboren, Cig., Jan., M., nk.
  30. drugorojénəc, -nca, m. der Zweitgeborne, Jan.
  31. drugosǫ́rtən, -tna, adj. von anderer Art, M.
  32. drugospółən, -łna, adj. von anderem Geschlecht, C.
  33. drugostránski, adj. zur anderen Seite gehörig, anderseitig, Cig., nk.
  34. drugótən, -tna, adj. secundär; Neben-, Cig., Jan., Cig. (T.); drugotni naglas, der Nebenton, d. pojem, der Nebenbegriff, d. tok, der Nebenstrom, der Inductionsstrom, d. rek, der Nebensatz, d. del reka, der Nebensatztheil, Cig. (T.).
  35. drugovŕstən, -stna, adj. kar je druge vrste: drugovrstna barka, Vod. (Izb. sp.); — fremdartig, Cig.
  36. druhȃłən, -łna, adj. Pöbel-: druhalna vlada, die Ochlokratie, Jes.
  37. drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
  38. društvę̑n, adj. Vereins-, Cig., Jan., C., nk.; društvena pravila, die Vereinsstatuten, nk.
  39. društveník, m. das Vereinsmitglied, Cig., Jan., nk.
  40. društvenína, f. die Vereinsgebür, der Vereinsbeitrag, C., nk.
  41. društvovȃnje, n. die Bethätigung des Vereinslebens, C., nk.
  42. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
  43. družȃbnik, m. 1) der Gesellschafter: bil je blaga duša, vesel družabnik, Str.; — 2) das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Jan., Levst. (Nauk).
  44. družbàn, -ána, m. = družabnik, Jan., Slom.
  45. družbȃnj, m. der Brautführer, Št.- Mur., Cig., Danj.- Mik.
  46. družbę̑n, adj. = družaben, Cig.; družbeni račun, die Gesellschaftsrechnung, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — hs.
  47. družbę̑nik, m. = družabnik, das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., C., nk.; — hs.
  48. družbína, f. = družba, Jan., C.; — hs.
  49. družbı̑nski, adj. Gesellschafts-, social, nk.
  50. drúžčən, -čna, adj. = družen 2), M.
  51. drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
  52. drúženje, n. die Gesellung, Cig.; d. s kom, der Umgang, Cig.
  53. družíłən, -łna, adj. vereinigend, Cig.
  54. družı̑łnik, m. der Instrumental ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.).
  55. družína, f. 1) die Hausgenossen, Mur., Cig.; — 2) die Familie; veliko družino imeti; za družino skrbeti; — 3) das Gesinde, die Dienerschaft; veliko družine imeti; z družino jesti, mit den Leuten essen; devetero družine, neun Dienstboten, Cig.; družina mu je nezvesta; pa tudi: družina so mu nezvesti, Met.- Mik.
  56. družínčad, f. = družina 3), LjZv.
  57. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
  58. družı̑nəc, -nca, m. 1) der Hausgenosse, C.; — 2) = družinče, Jan.
  59. družínica, f. dem. družina; kleine Familie, M.
  60. družı̑nski, adj. 1) Familien-, Cig., Jan.; — 2) Dienstboten-, Gesinde-; družinska soba.
  61. družı̑nstvọ, n. das Gesindewesen, C.
  62. drúžkinja, f. die Gefährtin, Hal.- C.
  63. družníca, f. = družabnica, ZgD.
  64. družník, m. der Compagnon, Cig., Jan.; družnik pridobitnega podjetja, DZkr.; der Genosse, C.; občinski d., DZkr.; das Gesellschafts- oder Vereinsmitglied, Cig., Jan., C.
  65. drúžnost, f. die Geselligkeit, Cig., Jan., C.
  66. drvánja, f. die Holzgegend, Danj.- Mik.
  67. drvarína, f. die Holzgebür, Cig., M., DZ.
  68. drvárjenje, n. das Holzen.
  69. drvárnica, f. die Holzhütte, die Holzlege.
  70. drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.
  71. drvę̑n, adj. hölzern, Cig., Jan.; d. most, Zora.
  72. drvę̑nəc, * -nca, m. der Holzstein, Erj. (Min.).
  73. drvenẹ́ti, -ím, vb. impf. = dreveneti, C.
  74. drveníca, f. 1) die Holzlege, die Holzhütte, C., DZ.; — 2) = drvača, SlGor.- C., BlKr.
  75. drvenják, m. die Holzlege, Valj. (Rad).
  76. drvẹ́nka, f. = drevenka, der Metzen (eigentl. hölzernes Maß), Mik.; (pol vagana, Ormož).
  77. drvína, f. = drvarina, Cig.
  78. drvníca, f. 1) die große Holzhacke mit langem Stiel, C., BlKr., Gor., Savinska dol.; — 2) = drvarnica, Gor., DSv.
  79. drvník, m. der Holzplatz, Cig.
  80. drvnína, f. das Holzgeld, die Holzabgabe, Cig., C.
  81. drvnjáča, f. die Holzaxt, C., Mik., Valj. (Rad), vzhŠt.
  82. drvnják, m. 1) der Holzplatz, Hal.- C.; — 2) der Holzhüttenmist, ogr.- C.
  83. drvotan, m., pogl. drvoton.
  84. drvotòn, -tǫ́na, m. der Platz, wo Holz gespalten wird, die Holzlege, C., Valj. (Rad); (drvóton), Mur.; (drvotan), ogr.- Raič ( Nkol.).
  85. drvotǫ̑nščak, m. 1) der Block zum Holzspalten, vzhŠt.- C.; — 2) der Holzhüttenmist, C.
  86. dŕvovnik, m. der Holzwald, C.
  87. dŕvščina, f. = drvaščina, C.
  88. drzȃłnica, f. = drzalica, Jan.
  89. drzȃłnik, m. der Riffelbaum, Jan.
  90. dŕzanje, n. das Scharren, M.; — das Hecheln, Mur.
  91. dŕzən, -zna, adj. kühn, verwegen, keck; — frech, Jarn., Mur., Jan.
  92. 1. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. schabend einen Zug thun, Z.; — prim. drzati.
  93. 2. dŕzniti, dȓznem, vb. pf. sich erkühnen, Mur., Cig., Mik.; ne drznem dalje, weiter wage ich es nicht, Cig.; nav. d. se, sich unterstehen, wagen; sich die Freiheit nehmen, Cig.; d. se vprašati, so frei sein zu fragen, Cig.
  94. drzníti, -ním, vb. impf. ermuthigen, ogr.- C.
  95. dŕznost, f. die Kühnheit, die Verwegenheit; — die Keckheit, Cig., Jan., C.
  96. drzótən, -tna, adj. = drzen, Vrt.
  97. drzovítən, -tna, adj. = drzovit, Jan.
  98. drzovítnost, f. = drzovitost, C.
  99. drzȗn, m. verwegener Mensch, C.
  100. držȃłnica, f. die Pferdehalfter, C.

   9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA