mučiti (4)

1. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
2. izmúčiti, -mȗčim, vb. pf. abmartern, abquälen, Cig., nk.
3. razmúčiti, -im, vb. pf. zermartern, Cig., nk.
4. mȃrtrati, -am, vb. impf. = mučiti, martern; — iz nem.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani