mrk (77)

1. 1. mȓk, m. die Verfinsterung: solnčni, mesečni m., die Sonnen-, Mondesfinsternis, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes., Zora; polni, obročasti, delni m., totale, ringförmige, partielle Finsternis, Jes.; — das Dunkel, (tudi o barvi), C.
2. 2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
3. mrkáč, m. 1) oven za pleme, der Schafbock, der Widder; — psovka pohotnemu človeku, Z.; — = kozel, Mur., Cig.; — 2) der Vielzopf, eine Art Seestern, V.-Cig.; — 3) der Zweizahn (bidens tripartita), (menda zaradi dveh zob na plodu, ki sta dvema rožičkoma podobna), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.).
4. mrkáčək, -čka, m. dem. mrkač, kleiner Widder.
5. mrkáčiti se, -ȃčim se, vb. impf. sich begatten (o drobnici), Lašče- Levst. (M.).
6. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
7. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
8. mŕkanje, n. das Brunften der Schafe und Ziegen, M., Z.
9. mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
10. mŕkati se, mȓkam, -čem se, vb. impf. brunften (o drobnici).
11. mŕkav, adj. brunftig (o drobnici), Jan.
12. mŕkəł, -kla, adj. finster, düster, Jan., Cig. (T.), nk.
13. mrketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. meckern, Mur.; — murren, C.
14. mŕkəv, -kve, f. die gelbe Rübe, die Möhre (daucus carota), Jan., M., Rib.- Erj. (Torb.), Valj. (Rad); eine verkümmerte gelbe Rübe, Lašče- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.
15. mrkẹ́vati, -am, vb. impf. sich verfinstern (von Gestirnen), Jan.; solnce mrkeva, Mik., Notr.
16. mŕkəvca, f. dem. mrkev; = mrkvica, Dol., Gor., SlGor.; Repa, mrkevca, zelje, Danj. (Posv. p.).
17. mrkəvčàn, -ána, m. die wilde Möhre, C.
18. mrkəvčnják, m. die wilde Möhre, C.
19. mŕkəvəc, -vca, m. die wilde Möhre, Cig.
20. 1. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. 1) sich verfinstern; solnce, mesec mrkne; (tudi impf., Št.); — 2) blinzen, Mur.
21. 2. mŕkniti, mȓknem, vb. pf. einen Murrlaut vernehmen lassen, mucksen, C.
22. mŕknjenje, n. 1) die Verfinsterung, die Finsternis: solnčno, mesečno m.; — 2) das Blinzen, Mur.
23. mrkòt, -óta, m. das Gemurre, C.
24. mrkúša, f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — svoje ime kravi, Vreme- Erj. (Torb.).
25. mrkúžav, adj., Hal.- C., pogl. makužav.
26. mȓkva, f. = mrkev, Mur., SlGosp.- C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.), Tuš. (R.).
27. mȓkvica, f. dem. mrkva; gelbe Rübe, Mur., C., Ptujsko polje- Erj. (Torb.); eine in den Samen zur Unzeit schießende Möhre, Cig.; razrasel koren, Gor.; — der wilde Pastinak, die wilde Möhre, Alas., Hip. (Orb.), Cig.
28. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
29. cmȓkati, -am, vb. impf. schlürfen, Mur., C.; schlecken, Cig.
30. cmŕkniti, ** cmȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun, schlürfen, C.
31. čmŕkati, čmȓkam, vb. impf. schlürfend trinken, Cig.; — mucksen, Mik.
32. čmŕkniti, čmȓknem, vb. pf. 1) einen Schlürflaut von sich geben, Z.; — 2) mucksen, C., Z., SlN.
33. omŕkniti, -mȓknem, vb. pf. sich verdunkeln (von der Sonne oder dem Monde), Z.
34. omŕknjenje, n. die Verfinsterung (der Sonne, des Mondes), die Eklipse, Jan.
35. osmŕkati, -smȓkam, vb. pf. mit Rotz beschmutzen, berotzen, anrotzen, Cig.
36. osmrkováti, -ȗjem, vb. impf. ad osmrkati, Cig.
37. pocmr̀k, -cmŕka, m. der Schlürflaut: kadar je v lakomnici že malo tekočine, sliši se pocmrk, (pócmrk) BlKr.
38. pocmȓkati, -am, vb. pf. ausschlürfen, Z.
39. pomr̀k, -mŕka, m. die Verfinsterung: solnčni p., die Sonnenfinsternis, Cig. (T.).
40. pomŕknjenje, n. = mrknjenje, die Verfinsterung, Mur., Zora.
41. posmŕkati, -smȓkam, vb. pf. mit Rotz beschmutzen, Z.
42. smr̀k, smŕka, m. 1) = smrkelj, C., Z.; — 2) eine Prise (Schnupftabak), Fr.- C.; — 3) die Pumpe, h. t.- Cig. (T.), C., Nov.; — 4) die Trombe: morski s., die Wassertrombe, die Wasserhose, Cig. (T.), Jes.
43. smŕka, f. der Rotz (eine Krankheit der Pferde), Cig.
44. smŕkanje, n. das Rotzen.
45. 1. smŕkati, smȓkam, vb. impf. 1) den Rotz in der Nase in die Höhe ziehen, rotzen; — durch die Nase eine Flüssigkeit einziehen, C.; den Athem stark durch die Nase einziehen, vzhŠt.- C.; — s. in dulce delati, unzufrieden, unwillig sein, C., Z.; s. nad čim, seinen Unmuth über etwas äußern, etwas tadeln, Fr.- C.; — = srebati, schlürfen, C.; — preprosto nam.: jokati: kaj smrkaš? Levst. (Rok.); — 2) berotzen, Cig.
46. 2. smȓkati, -am, vb. impf. = smukati: listje z dreves s., Kras.
47. smŕkav, adj. rotzig; otrok je s.; — s. konj, ein rotzkrankes Pferd, Z.
48. smŕkavəc, -vca, m. 1) der Rotzkerl, der Rotzbube; — 2) das Sacktuch, Notr.- C., Gor.
49. smŕkavka, f. das Rotzmädel, Z.
50. smŕkavost, f. die Rotzigkeit; — konjska s., die Rotzkrankheit der Pferde, Levst. (Nauk), DZ.
51. smŕkəlj, -klja, m. 1) der Rotz; — die Rotzkrankheit: konjski s., Bleiw.- C.; ovčji s., Strp.; — 2) die Haselnussdolde, Mariborska ok.- C.
52. smȓkež, m. die Schmerle, der Bartgrundel (cobitis barbatula), Cig., Jan., Frey. (F.); tudi: der Schräz (Schraizen) (acerina Schraitzer), Kostanjevica- Erj. (Torb.).
53. smȓklja, f. = smrkavka, (psovka dekletu), Jarn.
54. smŕkljav, adj. = smrkav, Mur.
55. smŕkljavəc, -vca, m. = smrkavec, Mur., SlGor.- C.
56. smrkljìv, -íva, adj. = smrkav, Mur.
57. 1. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. 1) den Rotz einziehen, M.; — 2) = usekniti, C., Let.
58. 2. smŕkniti, smȓknem, vb. pf. = stuliti, C.; s. se = stuliti se, C.; — prim. svrkniti, sfrkniti se.
59. smrkolı̑n, m. = smrkavec (psovka mlademu dečku).
60. smrkolı̑nka, f. = smrkavka (psovka mlademu dekletu), C., LjZv.
61. smrkotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = smrkati nad kom (čim), seinen Unmuth äußern, tadeln, Fr.- C.
62. smrkȗljež, m. = 1. menek, Cig.
63. šmŕkati, šmȓkam, vb. impf. = smrkati, C.
64. šmrkȃvs, m. ein Kraut, C.; = ščavje, der Sauerampfer (rumex), Notr.- Valj. (Rad).
65. šmŕkəlj, -klja, m. = smrkelj, Habd.- Mik., C.
66. šmrkolı̑n, m. = smrkolin, BlKr.
67. umŕkati, -am, vb. pf. trächtig machen (o ovcah, ali redkoma), Cig.
68. umŕkniti, -mȓknem, vb. pf. = mrkniti: solnce je umrknilo, Jsvkr.
69. zacmŕkniti, -cmȓknem, vb. pf. sich schließen: rana zacmrkne, Savinska dol.; ( nam. zacvrkniti).
70. zasmŕkati, -smȓkam, vb. pf. 1) rotzend die Luft durch die Nase einziehen; — 2) mit Rotz besudeln, Cig.; zasmrkan, rotzig, Cig.
71. čmŕgniti, čmȓgnem, vb. pf., Habd., SlN., pogl. čmrkniti.
72. čmŕha, f. der Muckser: slišal ni niti čmrhe niti žuge teh besed, Let.; — prim. čmrkniti, črhniti.
73. 1. čvŕkniti, čvȓknem, vb. pf. aufkreischen, C.; mucksen, C.; — prim. 1. cvrkniti in čmrkniti.
74. mẹ̑zgəc, -əca, m. = smrkavec, der Rotzbube, Jan., C., Mik.
75. mẹ̑zgəcast, adj. = smrkav, Mik.
76. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
77. pŕskati, pȓskam, vb. impf. 1) ausspritzen, Cig., Fr.- C.; spützeln, Z.; ( "spürzeln", Met.); — konji prskajo, die Pferde schnauben (den Nasenschleim und Speichel verspritzend); človek prska, kadar mu pri govorjenju sline štrkajo iz ust, BlKr.; — ogenj prska (prasselt, knistert), C.; — 2) p. se, bocken, brunften (von den Ziegen); koze se prskajo, ovce se mrkajo, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani