mrak (27)

1. mrȃk, mrȃka, mrakȗ, m. 1) die Dämmerung; m. se dela, m. prihaja, es wird dunkel; — die Verfinsterung: solnčni m., die Sonnenfinsternis, Jan., Sen. (Fiz.); — 2) pl. mraki, neka otročja bolezen, vzhŠt.- Valj. (Rad).
2. mrakóta, f. die Dunkelheit, Jan., C.
3. mrakótən, -tna, adj. dunkel, düster, Jan.
4. mrakovı̑t, adj. dunkel, düster, finster, Cig. (T.), Vrt.
5. mrakúlj, m. = netopir, Erj. (Torb.).
6. címraka, f. die Zimmerhacke, Cig.; — iz nem.
7. polumrȃk, m. das Halbdunkel, Zora.
8. pomrȃk, m. 1) = mrak, Dict., Cig., Jan., C., Dol.; meglen in pust pomrak je nastajal nekega večera črez kranjske gorice, Jurč.; — 2) das dem spät aufgehenden Monde vorausgehende und dem früh untergehenden folgende Halbdunkel, Dol.; — die Nachdämmerung, Cig.; — tudi: pọ́mrak.
9. primrȃk, m. die Verdunkelung, Z.; das Dunkel, Jan.
10. sǫ́mrak, m. 1) das Zwielicht, das Halblicht, die Dämmerung, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.); (somrak je, ko še nekaj manjka, da bi bil pravi mrak, Cv.); — 2) der Spuk, das Gespenst, der Poltergeist, C.; — 3) der Andorn (marrubium), C.; (sum-) Hip. (Orb.), Medv. (Rok.).
11. súmrak, m., pogl. somrak.
12. zmrȃkoma, adv. mit Anbruch der Dämmerung, Jan. (H.).
13. cimaraka, f., Dol., pogl. cimraka.
14. k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.- Mik.; k sebi kreniti, ( z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, ( opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.
15. kokọ̑šji, adj. Hennen-; kokošje meso; k. mrak, die Nachtblindheit, Cig. (T.).
16. kȗrji, adj. Hühner-; kurje oko, das Hühnerauge; kurja polt, die Gänsehaut, Cig., Jan.; kurja slepota, die Nachtblindheit, Cig. (T.); kurjo slepoto ima, kdor o mraku ne vidi, Zora; — kurji pogled, die Kurzsichtigkeit, Jan.; kurji pot, kalter Schweiß, V.-Cig.; kurji pot me je polival, Nov.
17. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
18. nadvígati, -dvı̑gam, vb. impf. ad nadvigniti; ein wenig heben, Z.; — n. se, sich allmählich erheben: mrak se nadviga, nk.
19. nahȃjati, -am, vb. impf. ad najti; 1) zu finden pflegen, finden; na gorah nahajamo lepih cvetic; — n. se, sich vorfinden, vorkommen; ogr.- Valj. (Rad), nk.; — 2) herankommen: mrak nahaja, M.; Tam je ljub'ca rajala, Meni v srce nahajala, Npes.-Schein.; — anwandeln: nahaja me želja, Cig.; bolezen me nahaja, es überfällt mich eine Krankheit, Cig., Gor., BlKr.- M.; — 3) n. koga = hoditi za kom, Guts., Jarn.
20. obrǫ̑čast, adj. reifartig, ringförmig; obročast solnčni mrak, ringförmige Sonnenfinsternis, Sen. (Fiz.).
21. obsẹ́dati, -am, vb. impf. ad obsesti; 1) belagern, Jarn., Cig., Jan., nk.; o. in naskakati trdnjavo, Levst. (Zb. sp.); — sich auf etwas lagern: mrak je obsedal zemlji lice, Glas.; — 2) sitzen zu bleiben pflegen, C.
22. osvẹtlíti, -ím, vb. pf. 1) glänzend machen, blänken, putzen, Cig., Jan.; — 2) bestrahlen, beleuchten, Cig.; ob mesečnem mraku solnčni žarki lune prav ne osvetle, Ravn.- Valj. (Rad); nit, osvetljena z rdečo svetlobo, Žnid.; — illuminieren, Cig. (T.).
23. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
24. svı̑t, m. 1) der Glanz: s. orodja, C.; — der Lichtschein, Cig., Jan.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; delati od svita do mraka; pred svitom, vor Tagesanbruch; s svitom, ob svitu, bei Tagesanbruch; s. se pozna, se zaznava, es graut der Tag, C.; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah, LjZv.
25. zastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) aufhören sich zu bewegen, zurückbleiben, ins Stocken gerathen; gonjači zaženo silen krik, da so lovcem ob jednem noge zastale, LjZv.; Od čudesa godcem roke so zastale, Preš.; sapa komu od strmenja zastane, C.; delo zastane, C.; delo mu zastane, kdor pozno vstane, Z.; kupčija je zastala, Cig.; razgovor je večkrat zastal, Jurč.; — zastal, zurückgeblieben, rückständig, Cig., Jan., nk.; zastale obresti, Cig.; — 2) erwischen, Jarn.; überraschen: mrak zastane koga, Vrt.; — 3) rok z., die Frist, den Termin versäumen, Tržaška ok.
26. 1. zòr, zóra, m. 1) der Glanz, Mik.; Nebeški zor obda obličje milo, Preš.; — 2) der Tagesanbruch, die Morgendämmerung; ob zoru, Cig., C.; ob prvem zoru, C.; z zorom, mit Tagesanbruch, Cig.; zor se dela, der Tag bricht an, Lašče- Levst. (Rok.); Zor je, hitro mi vstajajte! Npes.- Vod. (Pes.); od zora do mraka, Preš.; — 3) der Osten, Ravn., Slom.; — tudi: zọ̑r.
27. 1. živę̑, f. pl. = duše nekrščenih otrok, ki o mraku po zraku letajo, C. ( Kres II. 271.), Ščav.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani