mršav (10)

1. mŕšav, adj. 1) mager, abgezehrt, Habd., Cig., Jan., Prip., BlKr.- Mik.; — 2) struppig, C.; zerzaust: dekla mršavih las, Jurč.
2. mršavẹ́ti, -ím, vb. impf. abmagern, Cig., Jan., C.
3. mŕšavost, f. die Magerkeit, Cig.; elendes Aussehen, Bes.
4. omršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager o. hager werden, Cig., Jan., C., DZ.
5. zmršavẹ́ti, -ím, vb. pf. mager werden, Cig.
6. zmršavíti se, -ím se, vb. pf. mager werden, C.
7. mŕhav, adj. 1) = mršav, mager, C.; — 2) faul, träge, C.
8. omršẹ́ti, -ím, vb. pf. = omršaveti, Cig.
9. šklȃndrina, m. ime mršavemu volu, BlKr.- Let.
10. vrápav, adj. runzelig, Dict.- Mik., Guts., Mur., Jan.; vrapava repa, redkev, Mur., SlGor.; mit Misswuchs behaftet, Cig.; pšenica je vrapava, če je zrnje jamasto in mršavo, ne polno, jvzhŠt.; — uneben, rauh, (rapav) Gor.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani