mrčes (16)

1. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
2. mrčę́sən, -sna, adj. Ungeziefer-, M.; mrčę̑sni prašek, das Insectenpulver, Jan. (H.); nichtswürdig: po znano zvijačo mrčesnih ljudi sežejo, Ravn.
3. mrčesojẹ̑dəc, -dca, m. der Ungezieferfresser (ptič), C.
4. dlakojẹ́dən, -dna, adj. haarfressend: d. mrčes, Zora.
5. frfolína, f. frfoleči mrčes, Nov.
6. marčès, -ę́sa, m. = mrčes (iz: marčesa, od: markaj), C.
7. mȃrkàj, I. pron. = bodikaj, C.; — II. subst. m. (le nom. in ak.); nekaj zaničljivega, slabega: ti markaj, ti! (merkaj, Dol.- Levst. [Rok.], Jurč.); das Ungeziefer: ves mnogi m. ("merkej") napolni zdaj kraljevo poslopje, Ravn.; — III. adj. indecl. nichtswürdig, schlecht, C.; — prim. marikaj, mrčes.
8. mrčèz, -ę́za, m. = mrčes, Lašče- Levst. (M.).
9. pokončáti, -ȃm, vb. pf. vernichten, vertilgen; ogenj z nebes je mesto pokončal; vse je pokončano, alles ist verwüstet, verheert; toča je ves pridelek pokončala; mrčes se da p.; to ga je pokončalo, das hat ihm den Hals gebrochen, Cig.
10. pregnáti, -žénem, vb. pf. 1) hindurchtreiben, Cig.; — 2) vertreiben; p. koga iz hiše, jemanden aus dem Hause verstoßen; p. sovražnika iz dežele; p. ptiče s streljanjem; s pikanjem in zbadanjem goste krčmarju p.; mrčes s kako rečjo p.; — p. si kako bolezen s čim; žejo si p.; p. skrbi; — 3) übermäßig treiben, übertreiben; živino, konje p.; — übermäßig anstrengen, überspannen, Cig. (T.); — in einer Sache über das Maß hinaus gehen, übertreiben, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — p. se, sich über die Kräfte anstrengen, sich überarbeiten, Cig., Jan., C.; p. se z učenjem, Cig.; — pregnan, übertrieben, überspannt, extrem, Cig., Jan., M.; pregnana kritika, die Hyperkritik, Cig. (T.); pregnano umetovanje, Zv.; pregnano, außerordentlich, allzusehr, C.; — hochmüthig, Mur., Danj.- M.; — 4) pregnan, "durchtrieben", pfiffig, geschickt; na vse pregnan, zu allem geschickt, C.; — schalkhaft, boshaft, Cig., Boh.; pregnani ljudje, Krelj.
11. preuščę́njen, adj. in der Mitte geklemmt: preuščenjeni mrčes, das Insect, Cig.; — prim. preščeniti.
12. spŕželj, m. = mrčes, das Insect, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
13. zaplodíti, -ím, vb. pf. 1) Brut ansetzen, bewirken, dass sich etwas durch Keimung oder Zeugung vermehrt, verpflanzen, Cig.; z. mrčes, plevel; muha v mesu črve zaplodi; z. se, sich einnisten, sich einführen, sich vermehren; plevel se v vinogradu, črvi se v mesu zaplodijo; — ( fig.) der Keim zu etwas legen: z. pesni, Let.; greh se zaplodi, C.; z. bolezni, Krankheiten erzeugen, Jan.; — 2) mit angesetzter Brut erfüllen: muhe zaplodijo meso, V.-Cig.
14. zarę́jati, -am, vb. impf. ad zarediti; 1) bei der Zucht verderben, C.; — 2) durch Zucht vermehren; z. se, sich durch Fortpflanzung vermehren, überhandnehmen; vse rastline se večidel po dveh spolih zarejajo, Vrtov. (Km. k.); mrčes se zareja bolnemu drevju pod skorjo; črvi se zarejajo v mesu.
15. zatı̑rati, -am, vb. impf. ad zatreti; 1) vertilgen, ausrotten, vernichten; z. mrčes; bog zatira oskrunitelje svoje cerkve, kajk.- Valj. (Rad); — verheeren, Cig.; toča polja zatira, kajk.- Valj. (Rad); — abschaffen: navade, praznike z., Cig.; — z. se, sich abtödten, Cig.; — 2) bedrücken, bedrängen, verfolgen; z. podložnike, ljudstvo, uboge, pravico.
16. zatrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. vertilgen, ausrotten; z. mrčes; z. plevel, Cig., Goriš.- Erj. (Torb.); — vernichten; ti zatareš človeka, Travn.- Valj. (Rad); z. se, zugrunde gehen, Lašče- Levst. (M.); — unterdrücken; vero z.; kratko bolezen zdravnik zatere, Škrinj.- Valj. (Rad); — verwüsten, verheeren, Cig.; — abtödten: želje z., Cig.; — abschaffen: razvade, praznike z., Cig.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani