most (210)

1. mọ̑st, mọ̑sta, (mostȃ), mostȗ, m. 1) die Brücke; m. na polah, die Jochbrücke, Cig. (T.); m. na škripcih ali na škripce, die Aufziehbrücke, Cig., Jan.; = most na vago, V.-Cig.; m. na vrvi, fliegende Brücke, Cig.; živi m., die Schiffbrücke, C.; — m. narediti, delati, eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; m. podreti, die Brücke abbrechen, Cig.; — 2) das Laufgerüst beim Baugerüst, Cig., ogr.- C.
2. mostár, -rja, m. 1) der Pontonier, Cig.; — 2) der Brückenmautner, Cig., M.
3. mostarína, f. = mostnina, das Brückengeld, DZ.
4. mostati, -am, vb. impf. (eine Straße) pflastern, V.-Cig.; — prim. mostiti.
5. mọ̑stəc, -stca, m. dem. most, = mostek.
6. mọ̑stək, -tka, m. dem. most; kleine Brücke.
7. mósten, -tna, adj. Brücken-.
8. mostìč, -íča, m. dem. most; kleine Brücke, Mur., Jan., Valj. (Rad).
9. mostı̑čək, -čka, m. dem. mostič; kleines Brücklein, Cig., Jan., Valj. (Rad).
10. mostíšče, n. mostišča, Pfahlbauten, LjZv.
11. mostíti, -ím, vb. impf. 1) eine Brücke schlagen, Cig., Jan.; most mostiti, Vrt.; — 2) mit Brettern belegen, Cig.; — pflastern, Cig., Jan. (H.); ( rus.).
12. mọ̑stje, n. das Gerüste, ogr.- C.
13. mostníca, f. der Brückenbalken; — die Dachbodendiele, ogr.- C.
14. mostník, m. 1) der Brückenmautner, Jarn., Mur.; — 2) der quer über den Fluss oder die Brückenjoche gelegte Balken, die Brückenruthe, Pot.- Cig.
15. mostnína, f. das Brückengeld, die Brückenmautgebür.
16. mostnı̑nar, -rja, m. der Brückenmautner, Cig.
17. mostnı̑nski, adj. Brückenmaut-, Cig.
18. mostovína, f. 1) = mostnina, Mur., Cig., Jan., DZ., Levst. (Zb. sp.), Dol.; — 2) pl. mostovine, die Pfahlbauten, Cig. (T.).
19. mostovı̑nar, -rja, m. = mostninar, Mur., Cig., Jan.
20. mostovníca, f. die Brückenwage, Cig., DZ.; = tehtnica mostovnica, Cig. (T.), Levst. (Nauk); m. s kazavcem, die Zeigerbrückenwage, DZ.
21. mọ̑stovž, m. der Gang, die Gallerie, der Corridor, Mur., Cig., Jan.; der Säulengang: po mostovžu se sprehajati, Ravn.- Valj. (Rad); — das Vorhaus, C.; — der Balkon, Cig., Jan.; ein gangähnliches Gerüst, Z., Zora; — prim. mušovž.
22. gluhonẹ́most, f. die Taubstummheit, LjZv.
23. hromọ̑st, f. = hromota, Cig., Jan.
24. nesamostáłən, -łna, adj. unselbständig, Cig., nk.
25. nesamostáłnost, f. die Unselbständigkeit, Cig., nk.
26. omọ̑stnica, f. ein Balken des Brückengeländers, Let.
27. osmostebràt, -áta, adj. achtsäulig, Cig.
28. osmostółpən, -pna, adj. achtsäulig, Cig.
29. osmostrùn, -strúna, adj. achtsaitig, Cig.
30. pismostàv, -stáva, m. = črkostavec, Pot.- Cig.
31. pismostȃvəc, -vca, m. = črkostavec, Cig.
32. pı̑tomost, f. die Kirre, Cig., Jan.
33. podmostník, m. der Brückenpfeiler, Jan.
34. pomọ̑st, m. 1) der Stapel, DZ.; — 2) die Bepflasterung: brežni p., DZkr.
35. pomọ̑stati, -am, vb. pf. = pomostiti, Mur., Cig.
36. pomọ̑stən, -stna, adj. was auf die Brücke gehört, Brücken-, Jan.
37. pomostíti, -ím, vb. pf. mit Brettern belegen, Cig.; pflastern, C.; trg p., Cv.; struga je s kamenjem pomoščena, Levst. (Močv.).
38. pomostníca, f. der Brückenbalken, Jan.
39. pomostnína, f. die obere Brückenausstattung: vsa p. bo iz litega železa, Bes.
40. predmóstən, -stna, adj. vor der Brücke befindlich: predmọ̑stnọ branilo, der Brückenkopf, Cig.; predmostna ulica, die Brückengasse, Šol.
41. predmọ̑stje, n. der Brückenkopf, Jan.
42. prẹmọ̑st, f. die Geradheit, LjZv.
43. premọ̑stək, -tka, m. der Querbalken am Wege über einen Canal, C.
44. premostı̑telj, m. der Überbrücker, der Pontonier, Jan. (H.).
45. premostíti, -ím, vb. pf. überbrücken, Cig., Jan., C., nk.; p. reko, eine Brücke über einen Fluss schlagen, Cig. (T.).
46. primọ̑stək, -stka, m. die Seitenbrücke, Cig., Jan.
47. samọ̑st, f. die Isoliertheit, Cig.; — po sámosti, einzeln: po samosti sem se uže z marsikaterim premetaval, nobeden me sam ni še užugal, LjZv.; po samosti ali po dva, Jurč.; jeli so po samosti prihajati, SlN.
48. samostáłən, -łna, adj. selbständig, Mur., Cig., Jan., nk.; — ( gramm.) samostalno ime, das Hauptwort, Cig., Jan., nk.
49. samostałníčiti, -ı̑čim, vb. impf. substantivieren ( gramm.), DSv.
50. samostȃłnik, m. das Substantiv ( gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
51. samostáłnost, f. die Selbständigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
52. samostȃn, m. das Kloster, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — hs., češ.
53. samostȃnčan, m. = samostanec, Zora.
54. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
55. samostȃnski, adj. Kloster-, klösterlich, Cig., Jan., nk.
56. samostȃnstvọ, n. das Klosterwesen, Cig., Jan.
57. samostàv, -stáva, m. = samostalnik, Raič (Slov.).
58. samostọ̑, num. das Hundertfache, Dict.; s. zrn, Krelj; s. prejeti, Dalm.; s. pridelati, Jap. (Sv. p.); ( adv. hundertfältig, Cig.; kar ste vbogajme dali, tamkaj samosto najdete, Kast. [Rož.]; sad prinesti samosto, Jsvkr.).
59. samostójən, -jna, adj. = samostalen, Cig., Jan., nk.
60. samostǫ̑jnik, m. der Selbständige, Jan. (H.).
61. samostójnost, f. = samostalnost, Jan., nk.
62. samostọ̑krat, adv. hundertmal, Trub.
63. samostotę̑r, num. = stoter, Vrt.
64. samostotisǫ́či, num. da bi jaz samostotisoči ("samo sto tisuč") bil ("wenn meiner hunderttausend wären"), Krelj.
65. samọ̑stra, f. 1) = samostrel 1), Mur., Cig., Jan.; — 2) = samostrel 2), Mur.
66. samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
67. samọ̑strẹla, f. = samostrel, Dict.
68. samostrẹ̑łəc, -łca, m. der Armbrustschütze, Cig., Jan.
69. samọ̑strẹlina, f. die Bilchfalle, Rib.- C.
70. samostrica, f. Cig., pogl. samostrel 1).
71. samostrina, f., Cig., pogl. samostrelina.
72. samostro, n., Mur., pogl. samostrel 1).
73. samostrùn, -strúna, m. das Monochord, C., Sen. (Fiz.).
74. samostvǫ́rən, -rna, adj. selbstgeschaffen, Levst. (Zb. sp.).
75. sramost, f. = sramota, vzhŠt.- C.
76. strmọ̑st, f. die Steilheit.
77. trmọ̑st, f. = trmoglavost, Jan.
78. zimostràž, -stráža, m. = božje drevce, božji les, C.; — das Wintergrün, Cig.
79. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
80. bodílj, m. die Lungenentzündung, Sv. Lucija na Mostu- Erj. (Torb.).
81. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
82. brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.- Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen ( Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.
83. brẹ́skovnica, f. 1) der Pfirsichmost, Mur.; — der Pfirsichbrantwein, Mur.; — 2) die Gartenbalsamine (balsamina hortensis), Erj. (Rok.).
84. brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.
85. čèp, čépa, m. 1) der Zapfen; s čepom zatekniti luknjo; pijan kakor čep; — der Zapfen am Wellbaum, Cig.; — in der Mühle das Ende des Nagels im Bodensteine, Cig.; — der Fenster- oder Thürkegel, C.; — der Gewehrpfropf, BlKr.; — 2) der Rebenzapfen: na dve očesi rezana trta, jvzhŠt.; — 3) kratek jarek, napeljan na travnik iz memo tekoče vode, Dict., Brdo ( Gor.), Levst. (Rok.); — 4) neka riba: der Rauhbarsch (aspro), Zidani Most- Erj. (Torb.); — 5) der Ueberschuss, der Saldo, Z., Gor.
86. čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.- Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
87. črnı̑łəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki- Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.
88. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
89. drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most- Erj. (Torb.).
90. drvę̑n, adj. hölzern, Cig., Jan.; d. most, Zora.
91. držȃj, m. 1) die Handhabe, das Heft, der Griff; bes. die Handhabe an der Sense für die linke Hand, Cig.; — 2) das, woran man sich anhält: das Geländer; držaji ob mostovih in brveh; stopnice z držajem, Zora; — pren. der Anhaltspunkt, C., DZ.; — 3) das, was etwas hält, der Halter, Cig.; — das Tenakel (bei den Schriftsetzern), Cig.; — die Bremse, Cig.
92. frančiškȃnski, adj. Franciscaner-; f. samostan.
93. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
94. grę̑n, -ı̑, f. die Bitterkeit, die Schwärze des Mostes, vzhŠt.- C.; vino je v greni, Z.
95. grúškovəc, -vca, m. = hruškovec: 1) der Birnbaumstamm, das Birnbaumholz, Mur., Mik.; — 2) der Birnmost, Mur.
96. grúškovica, f. der Birnmost, Nov.- C.
97. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
98. gvardijȃn, m. samostanski načelnik, der Guardian.
99. hítiti, hı̑tim, vb. pf. werfen, schleudern, Cig., Jan., Zora, vzhŠt.; hiti nož v njo, pa jo zakolje, vzhŠt.- Valj. (Vest.); h. se na konja, Trst. (Let.); Pusta so hitili z mosta v vodo, BlKr., Navr. (Let.).
100. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani