možno (16)

1. mǫ́žnost, f. die Möglichkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — prim. možen.
2. nemǫ́žnost, f. die Unmöglichkeit, nk.; — prim. nemožen.
3. nevzmǫ́žnost, f. = nezmožnost, das Unvermögen, Cig. (T.).
4. nezmǫ́žnost, f. die Unmacht, das Unvermögen, die Unfähigkeit, Cig., Jan., nk.
5. pomǫ́žnost, f. die Ersprießlichkeit, Cig.
6. premǫ́žnost, f. 1) die Vermöglichkeit, die Wohlhabenheit; — 2) das Können, das Vermögen, C.; stori po premožnosti dobrega, Ravn.- Valj. (Rad); iz svoje moči in premožnosti kaj storiti, Jap. (Sv. p.).
7. vzmǫ́žnost, f. die Fähigkeit, Cig. (T.); — die Mächtigkeit, ogr.- C.
8. zamǫ́žnost, f. = premožnost, der Wohlstand, Jan.
9. zmǫ́žnost, f. das Vermögen, die Fähigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.; z. mišljenja, die Denkfähigkeit, Cig.; dušne zmožnosti, die geistigen Fähigkeiten, nk.; — die Tüchtigkeit, Cig., Jan.; — prim. zmožen.
10. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
11. čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
12. dẹlováłən, -łna, adj. delovalna zmožnost, die Handlungsfähigkeit, DZ.
13. dokàz, -káza, m. der Beweis; očiten d., offenbarer Beweis; dokaz strani, der Beweis hinkt, Cig. (T.); = d. omahuje, Cig.; dokaz ne drži, der Beweis ist unhaltbar, Cig.; d. (z) nemožnosti (nemogočnosti), probatio per (ad) absurdum, Cig. (T.).
14. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
15. fantazı̑ja, f. zmožnost domišljevanja in tudi: domišljena reč, die Phantasie.
16. prẹ́močnost, f. = premožnost, ogr.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani