možitev (7)

1. možı̑təv, -tve, f. die Heirat (von Seite des Weibes); za možitev biti, heiratsfähig sein.
2. omožı̑təv, -tve, f. die Verheiratung (eines Weibes).
3. zamožı̑təv, -tve, f. das von der Braut zugebrachte Vermögen, M.
4. gódən, -dna, adj. 1) die gehörige Zeit habend, reif, vollkommen ausgebildet, Mur., Cig., Jan.; godno dete, Dalm.; ptiči so godni, flügge; — hruške so godne, jvzhŠt.; lan je g., der Flachs ist genug geröstet, Cig.; za ženitev g., Mur.; godna leta za možitev, ženitev, die Geschlechtsreife, Cig.; g. božjega kraljestva, reif für das Reich Gottes, Ravn.- Mik.; — 2) frühzeitig: godni dež in pozni dež, Dalm.; godno, zeitlich, früh, ogr.- C.; v godno rano, in aller Frühe, ogr.- C.
5. možı̑tva, f. = možitev.
6. plòh, plóha, m. 1) ein flacher Holzblock; mesarski p., der Hackblock der Fleischer; strojarski p., die Gerbebank; perilni p., die Waschbank; "ploh vleči" mora na pepelnično sredo deklica, kateri je možitev izpodletela; pečni p., der hölzerne Ofendeckel; p. pri vinski preši, der Weinpressdeckel; — die Sohle des Holzschuhes, Cig.; — = deščica, das Brettchen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (= debela deska, Kras; dünnes Holzstück, Mik. [Et.]); — 2) der Baumstamm, aus dem Bretter gesägt werden, C., Poh.; — prim. kor.-nem. ploch, Block.
7. uganı̑təv, -tve, f. das Errathen; — možitev je uganitev, die Heirat ist ein Glückspiel, Svet. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani