možakar (2)

1. možȃkar, -rja, m. eine tüchtige Mannsperson, Jan., Notr.
2. bōdər, -dra, adj. heiter, munter, muthig, Jan., Šol., Cig. (T.); bodri možakarji so naglo razsodili, LjZv.; Rad gledam ti v valove bodre, Greg.; — iz rus.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani