močvir (36)

1. močvír, -rja, m. der Sumpf, der Morast.
2. močvírast, adj. sumpficht; — sumpfig, Kras- M.
3. močvírəc, -rca, m. der Sumpfbewohner, Nov.
4. močvírən, -rna, adj. Moor-, sumpfig.
5. močvı̑rje, n. coll. der Morast, das Moorland.
6. močvı̑rnat, adj. sumpfig, morastig.
7. močvı̑rnica, f. 1) das Moorwasser; — 2) = močvirnik, der Sumpfvogel, Jan.
8. močvı̑rnik, m. močvirniki, die Sumpfvögel (grallatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
9. močvírnost, f. die Sumpfigkeit.
10. močvírski, adj. Morast-, Moor-.
11. omočvíriti, -ı̑rim, vb. pf. sumpfig machen: o. travnik, C.
12. umočvíriti se, -ı̑rim se, vb. pf. sumpfig werden, C.
13. zamočvíriti, -ı̑rim, vb. pf. versumpfen ( trans.), Cig. (T.).
14. 2. bítje, n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.- Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
15. 1. brána, f. 1) = bramba, Habd.- Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.- C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.
16. izhlapíšče, n. die Ausdünstungsstätte: močvirje — izhlapišče nezdravja in pustobe, Jurč.
17. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
18. lindína, f. das Niveau, (iz bolg.) Cig.; lindino močvirja meriti, močvirje na lindino izmeriti, die Sümpfe nivellieren, Levst. (Močv.).
19. mláčina, f. 1) die Pfütze, Guts.; der Sumpf, Mur., Cig., Jan.; — 2) kisla, močvirna trava, Hrušica- Erj. (Torb.).
20. mocvı̑rje, n. coll. = močvirje, Mur.
21. močír, -rja, m. = močer, močvir, Ig (Dol.).
22. močírən, -rna, adj. = močviren: močirna sapa, Vod. (Izb. sp.).
23. močı̑rje, n. coll. = močvirje, Cig., Jan., Zv., ZgD.
24. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
25. podhrı̑bski, adj. unter dem Berge gelegen: p. kosovi močvirski, die Ränder des Moores, Levst. (Močv.).
26. poglǫ́bniti, -glǫ̑bnem, vb. pf. versinken: vol je poglobnil v močvirju, Ljubljanska ok.; — poglobnilo mi je = vdrl sem se z nogo, Gor.
27. póla, f. 1) die Fläche, Mur., Mik.; — 2) die Breite eines Zeuges, einer Leinwand, das Blatt, Cig., C.; dve poli vkup sešiti, Z.; srajca v dve poli, ein aus zwei Breiten zusammengenähtes Hemd, Z.; krilo v tri pole, Dol., Gor.; — 3) die Schichte (im geognostischen Sinne), das Flötz, V.-Cig., Erj. (Min.), Gor., Dol.- Erj. (Torb.); troja močvirska pola, plasti raznih pol, Schichtenlagerungen, Levst. (Močv.); — 4) der Bogen (Papier), Cig., Jan., nk.; izplačevalna p., der Zahlungsbogen, Nov.; — 5) der Flügel einer Doppelthüre, eines Fensters, Cig.; — 6) das Brückenjoch, Cig., DZkr.
28. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
29. rȗpnik, m. = brezno na močvirju, Dol.- Kres.
30. səsušíti, -ím, vb. pf. abdörren, Cig.; auftrocknen, Jan.; močvirje s., den Morast absumpfen, Cig.; — s. se, eintrocknen: obraz se mu je še bolj sfrknil in sesušil, Jurč.
31. síta, f. = sit, die Binse, Cig.; močvirska s., die Teichbinse (heleocharis palustris), Tuš. (R.).
32. sladíka, f. močvirska s., das Managras, der Manaschwingel (glyceria fluitans), Z., Tuš. (B.).
33. slẹpetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) blinzeln, schlecht sehen, C.; — 2) slepeče n. pr. nad močvirjem o vročini (es zittert die Luft), C.
34. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
35. trdína, f. 1) = trdost, die Härte, Cig., Jan.; — 2) die Verhärtung, Cig., Jan.; t. v vimenu, C.; trdine v pljučih, Strp.; — 3) fester Boden, fester Untergrund, Cig. (T.); ( opp. močvirje), Svet. (Rok.); — 4) nebeška t., das Himmelsgewölbe, das Firmament, Mur., Cig., Jan.; — 5) die Festung, ogr.- M.; — 6) = ledina, Danj.- M.; — eine Herbstwiese (die nur einmal gemäht wird), Cig.; — 7) = trda trava, Gor.
36. zabȃva, f. 1) die Ungelegenheit, die Belästigung, die Behelligung, die Plage, Dict., C., Vod. (Izb. sp.); zabavo delati komu, jemanden belästigen, Krelj, Kast.; — das Hindernis, Cig.; na močvirju se ni bati prevelike zabave, Levst. (Močv.); da ne bom imel zabave, um nicht Anstände zu haben, Prim.; — die Neckerei, die Chicane, Cig., Jan., M.; fantje napravijo, kakor Dolenjci pravijo "zabavo" ali prepir, SlN.; zbadljive zabave, Levst. (Zb. sp.); — 2) (po drugih slov. jezikih) die Unterhaltung, die Kurzweile, Cig., Jan., nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani