močen (44)

1. 1. móčən, -čna, adj. kräftig, stark; m. človek, močne roke; — močno vino, starker Wein; — močnọ̑ adv. stark, sehr.
2. 2. mǫ́čən, -čna, adj. nass, feucht, Jan., C.; močno leto, ein nasses Jahr, Jan.
3. 3. mǫ́čən, adj. Mehl-, mehlig, Cig., Jan.
4. močénje, n. das Nässen, das Befeuchten.
5. brezmǫ́čən, -čna, adj. machtlos, nk.
6. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
7. istomǫ́čən, -čna, adj. isodynamisch, aequipollent, aequivalent, Cig. (T.).
8. krvavomočenəc, -nca, m. das Schnabelkraut (geranium Robertianum), Cig.
9. krvomǫ́čən, -čna, adj. blutharnend, Cig., C.; k. vol, BlKr.; — an Blutfluss leidend, Jarn., Cig.
10. malomǫ́čən, -čna, adj. schwach, Jan.
11. nemóčən, -čna, adj. schwach, ohnmächtig, Cig., Jan., M.; — krank, M., C.; nę̑močən, Mur.
12. nepremóčən, -čna, adj. wasserdicht, Cig., Jan., Cig. (T.).
13. omǫ́čenəc, -nca, m. der Betäubte: s tekočino drgniti omočenca, DSv.; — prim. omotiti.
14. osramočénje, n. die Beschämung, (-tenje) Mur., Cig., Jan.
15. połnomǫ́čən, -čna, adj. vollkräftig, Jan., nk.
16. pomọ̑čən, -čna, adj. 1) Hilfs-, Aushilfs-, Cig., Jan., Cig. (T.); pomočna črta, die Hilfslinie, pomočno merilce, der Nonius, pomočno znanstvo, die Hilfswissenschaft, Cig. (T.); pomočni škof, der Weihbischof, Nov.; — 2) pomóčən, hilfreich, Mur.; p. biti, behilflich sein, C.
17. pravomóčən, -čna, adj. = pravokrepen, Jan., Nov.
18. premóčən, -čna, adj. 1) zu stark; — überaus stark; — 2) prẹ́močən, = premožen, vermöglich, ogr.- C.
19. pripomọ̑čən, -čna, adj. Aushilfs-, Cig.
20. samǫ̑čən, -čna, adj. einsam, Jan.
21. samopomọ̑čən, -čna, adj. sich selbst helfend: samopomočno, durch Selbsthilfe, Cig. (T.).
22. smočę̑n, adj. = meževen (o drevju spomladi), Koborid- Erj. (Torb.).
23. smóčən, -čna, adj. saftig: smočna hruška, smočno meso, C.
24. sramočénje, n. die Beschämung, die Beschimpfung, die Schändung.
25. težkomǫ́čən, -čna, adj. schwer urinierend, Hip.- C.
26. zmǫ́čenəc, -nca, m. der Verwirrte, C., Bes.; — der Irre, (-tenec) Cig., DZ.
27. zmǫ́čenost, f. die Verwirrtheit, die Verwirrung, Cig., Let., Bes., Erj. (Izb. sp.).
28. cvȓk, m. 1) das Gezirpe, C.; — 2) die Ohrfeige, C., Štrek.; — 3) = cvrtje, C.; pl. cvrki, podolgasti kosci kruha v rumenjakovino namočeni in na maslu ocvrti, Ljub.
29. hrástovəc, -vca, m. 1) der Eichenstamm, C.; — 2) močen skovan žrebelj, Ip.- Erj. (Torb.).
30. jàz, pron. ich; pomni: on je za dva mene močen, er ist so stark wie zwei meinesgleichen, Notr.
31. kònj, kónja, m. 1) das Pferd; vozni, vprežni k., das Zugpferd, Cig.; priročni, odročni k., das links, rechts gehende Pferd, Z.; k. pod sedlo, das Sattelpferd, Mur., Cig.; k. kraj ruda, das Pferd neben dem Sattelpferde, Mur., Cig.; = vnanji k., Cig.; k. na vojko, k. kraj vojke, das vordere Pferd links, rechts beim Viergespann, Mur., Cig.; ježni k., das Reitpferd, Cig., Jan.; področni k., das Handpferd (das dem Reiter nachgeführt wird), Cig., Jan.; tovorni k., das Saumpferd, Cig., Jan.; na konju, zu Pferde; na konju biti, alle Schwierigkeiten überwunden haben; zdaj sem na konju; močen kakor konj; dela kakor konj; ni ne na konja ne na osla = es ist weder gehauen noch gestochen, Cig.; — 2) verschiedene Vorrichtungen: k. na ognjišču, der Feuerbock, Cig.; — strojarski k., der Falzbock, Cig.; — der bewegliche Futtertrog vor den Wirtshäusern, C.; — das obere Gestell einer Weinpresse, Št.- C.; — = bik, locenj, der Rebenbogen, Cig., C.; — der Hammer an der Thüre, Cig.; — der Heftelhaken, C.; — konji, die Dachsparren, Kras- Erj. (Torb.); — der Buckel an einem Holzstamme, Cig.; les po konju cepiti, Cig.; — der Pferdesattel (sella equina) ( anat.), V.-Cig.; — 3) povodni k., das Flusspferd (hippopotamus amphibius), Jan., C., Erj. (Ž.); — 4) die Akelei (aquilegia sp.), vas Soča- Erj. (Torb.); — rusi konj, die Stechpalme (ilex aquifolium), Stara Gora (pri Gorici)- Erj. (Torb.).
32. močȃn, móčna, adj. = močen.
33. moténje, n. ( nav. nam. prav. močenje), das Stören, die Störung, Cig., nk.; m. posestva, die Besitzstörung, nk.
34. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
35. ósołka, f. slana voda, v kateri je bilo svinjsko meso namočeno, (osoka) BlKr.
36. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
37. pomǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trüben: p. se, trübe werden, Erj. (Min.); — pomočeni um, die Geistesstörung, Cig. (T.); — 2) zu einem Missgriff verleiten, M.; — p. se, einen Fehler begehen, Cig.
38. 2. segúrən, -rna, adj. tüchtig, vzhŠt.; žnidar je bil močen čvrstev in seguren, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); — eifrig, C.
39. strúmen, -mę́na, m. 1) die Wasserströmung, der Wasserstrom, C., Zora; voda, potok ima močen strumen, s strumenom plavati, C.; die Hauptströmung eines Flusses, vzhŠt.- C.; — 2) = struga (Flussarm), C.; — 3) die Windströmung, der Windstrich, C.
40. zamóčiti, -mǫ́čim, vb. pf. Feuchtigkeit, Nässe in sich aufnehmen lassen: verquellen lassen, Cig.; zamočena pšenica, durchnässter, durch Nässe verdorbener Weizen, Cig.; apno z., den Kalk ersäufen, Cig.
41. zmǫ́tenəc, -nca, m., Cig., DZ., pogl. zmočenec.
42. zmǫ́tenost, f., Cig., DZ., pogl. zmočenost.
43. zmǫ́titi, -im, vb. pf. 1) trübe machen, trüben: z. vodo, Cig., Jan.; — 2) zmočeno mleko, die Buttermilch, Bohinj ( Gor.); — 3) irre machen, beirren; s svojim govorjenjem z. koga pri štetju; — verwirren; zmočen, verwirrt, confus, verlegen; ves zmočen sem; — bethören; dati se komu z., sich von jemandem bethören lassen; z. komu um, glavo, jemandem den Verstand, den Kopf verrücken, Cig.; zmočeni um, die Verrücktheit, Cig. (T.); — z. se, einen Irrthum begehen, sich irren; z. se pri štetju, pri računu, pri igri; sich täuschen, Cig. (T.); z. se nad čim, etwas verkennen, Cig.; — z. se, irre, unsinnig werden, Cig.; — 4) vereiteln, hintertreiben: z. komu delo, namen, C.
44. živótən, -tna, adj. 1) Lebens-, nk.; životno čutilo, der Vitalsinn, Cig. (T.); životna moč, die Lebenskraft, Zv., Levst. (Zb. sp.); — 2) Leib-, Leibes-: životna straža, die Leibwache, Cig., Jan., nk.; = životni varhi, Jap. (Sv. p.), V.-Cig.; životna kazen, die Leibesstrafe, Jan.; — 3) wohlbeleibt, corpulent; bila je primerno starosti životna, LjZv.; životen in močen, Jurč.; — 4) kräftig machend, stärkend: životna jed, pijača, Dol.- Levst. (M.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani