moča (33)

1. mǫ́ča, f. 1) die Nässe; anhaltendes Regenwetter; tri šibe: toča, moča, suša, Bas.; suša kos kruha odvzame, moča pa dva, Rib.- M.; — izpodnebna m., atmosphärischer Niederschlag, Jes.; — 2) der Harn, Cig., Jan., Cig. (T.).
2. močȃd, f. die Feuchte, C.; — ein feuchter Ort, C.
3. močȃdən, -dna, adj. feucht, C.
4. močȃdnast, adj. feucht, C.
5. močȃł, f. = močava 2), Jan., C.
6. močȃn, móčna, adj. = močen.
7. močȃrən, -rna, adj. = močvaren, Jan., M.
8. močarílja, f. = močeril, (-ila) Frey. (F.).
9. močaríljica, f. dem. močarilja, C.
10. močarína, f. = močvarina, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
11. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
12. močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
13. močavína, f. eine sumpfige Stelle oder Gegend, Jan., C.
14. kamōča, f. die Gemse, Rez.- C.; — prim. it. camoscio.
15. krvomǫ́ča, f. das Blutharnen, Cig., Jan.
16. samǫ̑ča, f. = samota, Kremp.- C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt., jvzhŠt.; — na sámoči, in der Einsamkeit, Levst. (Zb. sp.), Zv.
17. samočȃst, f. das Eigenlob: ne samoprid ne samočast, Ravn.
18. sramǫ̑ča, f. = sramota, Jan. (Slovn.).
19. strmǫ̑ča, f. die Steile, C.
20. 1. zmǫ̑ča, f. die Verwirrtheit, C.
21. 2. zmǫ̑ča, f. das Nässen, nk.
22. zmǫ̑čaj, m. die Butter: iz zmočaja kravjo mast cvrejo, ogr.- C.
23. čȓmast, adj. brandig, Cig.; črmasta krvomoča, Nov.
24. izpodnę́bən, -bna, adj. Meteor-: izpodnę́bni kamen, der Meteorstein, izpodnebno železo, das Meteoreisen, izpodnebna moča, atmosphärischer Niederschlag, Cig. (T.), Jes., Erj. (Min.).
25. močína, f. = moča, die Feuchte, die Nässe, C., Z.
26. orožník, m. der Bewaffnete, Dict., Mur., Jan.; močan o., Krelj, Trub.; nje strelci ne bodo mogli streljati, nje orožniki se ne bodo mogli braniti, Dalm.; — orǫ̑žnik, = žandarm, Cig., nk.
27. prècej, adv. 1) sogleich; p. pridem; p. za oglom; — 2) ziemlich; p. močan, p. veliko; = ziemlich viel: imam p. denarja, dela; (v tem pomenu nav. precèj); — iz: pred se, Mik. (Et.).
28. síłən, -łna, adj. 1) gewaltthätig, ungestüm, heftig; — zudringlich, aufdringlich; ne bodi tako silen! — inständig, angelegentlich; silne prošnje, Cig.; — dringend, pressant; silno delo; silen slučaj, dringender Fall, DZ.; silna potreba, dringende Noth, Cig.; silna nevarnost, Cig.; zwingend: silen in prepričalen dokaz, LjZv.; — 2) gewaltig; močan in silen človek, Levst. (Zb. sp.); črez silno morjiče, od silnega morja, Npes.-Schein.; — silno, gewaltig, ungemein; silno velik; silno bogat; silno rad, für sein Leben gern, Cig.; — 3) kräftig, drastisch, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) geil, fett: silna jed, eine geile Speise, Polj.; silna prst, Jan.
29. stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
30. strahováti, -ȗjem, vb. impf. in Furcht halten, in guter Zucht haben, im Zaume halten; otroke, vojake s.; meistern: brat ga strahuje, ne more ga s., premočan je, Mur.; misli, da more zvezde s., Cig.; terrorisieren, Jan.; — züchtigen, strafen, Cig., Jan.
31. súša, f. 1) die Dürre; suša kos kruha vzame, moča pa dva; — 2) die Hütte, der Schoppen, C.; — prim. suhota 3); — 3) psovka suhemu človeku, LjZv.
32. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
33. trúplọ, n. 1) der Rumpf, Habd.- Mik.; — 2) der Leib; močan v truplu, stark gebaut; — bes. der todte Leib, der Leichnam; t. v grob položiti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani