množen (10)

1. mnǫ́žen, -žna, adj. vielfach, zahlreich, häufig, Mur., Cig., Jan., C., Levst. (Močv.); Bahači štirih množnejših Slave rodov, Preš.; Množni kakor žužki v lesu, Levst. (Zb. sp.); — množno število, die vielfache Zahl, die Mehrzahl, Cig., Jan.
2. množę́nəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan., Cig. (T.), Cel. (Ar.).
3. množénje, n. das Vermehren, Mur., Cig., Jan., nk.; — das Multiplicieren, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
4. namnožénje, n. die Vermehrung, Cig.
5. pomnǫ́žən, -žna, adj. vermehrbar, Cig.
6. pomnožénje, n. die Vermehrung.
7. vzmnǫ̑žən, -žna, adj. Potenz-: vzmnožni kazavec = eksponent, Cig. (T.).
8. vzmnožę́nəc, -nca, m. der Potenziand, Cig. (T.).
9. multiplikānd, m. množenec, der Multiplicand.
10. potencijānd, m. vzmnoženec, der Potenziand ( math.), Cig. (T.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani