Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

mitl (30)


  1. nepodmitljìv, -íva, adj. = nepodmiten, Cig., Jan.
  2. podmitljìv, -íva, adj. = podmiten, Cig., Jan.
  3. mı̑ł, míla, adj. 1) barmherzig, gnädig; mil biti do koga, Ravn.; mile sestre = usmiljene sestre, Gor.- Svet. (Rok.); mild: milo soditi; mili darovi, milde Gaben, nk.; — 2) Mitleid erregend: milo se jokati, bitterlich weinen; milo prositi, flehentlich bitten; — wehmüthig; milo pogledati koga; milo se ozirati po kom; mili glasovi; — milo se mi je storilo, ich bin von Wehmuth ergriffen worden; milo mi je zanj, es thut mir leid um ihn, Cig.; milo pogrešati koga, jemanden schwer vermissen, Levst. (M.); — rührend, Cig., Jan.; mila prigodba, C.; mil konec, ein trauriges Ende, Pohl. (Km.); — traurig: mila Jera, ein zum Weinen geneigter, trübseliger Mensch, Cig., LjZv.; držati se kakor mila Jera, jvzhŠt.; — 3) lieb; mila moja mati! mili Bog! pod milim Bogom nimam nikogar, auf der ganzen lieben Welt hab' ich niemanden; — hodi za milim Bogom! geh' in Gottes Namen! C.; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — 4) = neslan, Savinska dol.
  4. miljáriti, -ȃrim, vb. impf. bemitleiden, ZgD.
  5. milovȃnje, n. das Bemitleiden, das Bedauern, Dict., Cig., Jan., M., Rez.- Valj. (Rad).
  6. milováti, -ȗjem, vb. impf. 1) bemitleiden, bedauern, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) m. se komu, jemandem schmeicheln, Polj.; — tudi mílovati, -vam, Ravn., Vrtov.
  7. milovȃvəc, -vca, m. der Bemitleider, Mur., Cig.
  8. milovȃvka, f. die Bemitleiderin, Z.
  9. omilováłən, -łna, adj. bemitleidend, Jan. (H.).
  10. omilovȃnje, n. das Bedauern, das Bemitleiden, Jan., nk.
  11. omilováti, -ȗjem, vb. impf. bedauern, bemitleiden, Jan., nk.
  12. pobǫ́žati, -bǫ̑žam, vb. pf. bemitleidend o. liebkosend streicheln.
  13. pomilováłən, -łna, adj. bemitleidend, Bedauerungs-, Jan. (H.).
  14. pomilovȃnje, n. das Bemitleiden, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.- Valj. (Rad), nk.
  15. pomilováti, -ȗjem, vb. impf. bemitleiden, Mur., Cig., Jan., nk.; — mit jemandem Erbarmen haben: p. koga, Mur., Cig., ogr.- C.; Bog ga pomiluj! Gott sei ihm gnädig! Z.
  16. pomilovȃvəc, -vca, m. der Bemitleider, Mur., Cig.
  17. pomilovȃvka, f. die Bemitleiderin, Jan. (H.).
  18. ponemı̑loma, adv. ohne Mitleid, C.
  19. požȃlba, f. die Bemitleidung, C.
  20. požaljénje, n. die Bemitleidung, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Bereuung, Mur., C.
  21. prizadẹ́ti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. 1) dazusetzen: p. k besedi, h klafanju, C.; — 2) anthun, verursachen; silo p. komu, jemandem Gewalt anthun, Jan., DZ.; p. komu kaj hudega, jemandem etwas zuleid thun, Cig.; ne žalice ti nisem prizadel, ich habe dir nicht das Mindeste zuleid gethan, V.-Cig.; nikoli mi niso ničesar prizadele, Jurč.; to mi ne prizadene nobenega truda, Cig.; Bog ne prizadeni! Gott behüte! Z.; p. si mnogo truda in troškov, viel Mühe und Unkosten verwenden, Cig.; — 3) p. si, sich die Mühe nehmen, sich bemühen; vse si p., keine Mühe sparen; nič si ne prizadenejo, Škrb.- Valj. (Rad); Ruben si vse prizadene, da bi jim ga iz rok vzel, Ravn.- Valj. (Rad); — 4) prizadet biti v kaki stvari, in Mitleidenschaft stehen, Cig. (T.), nk.
  22. smíliti se, smı̑lim se, vb. impf. 1) Mitleid einflößen, dauern, erbarmen: revež se mi smili, der Arme jammert, dauert, erbarmt mich; da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! Bogu se smili! leider Gott! C.; — tudi: konj se mi je smililo, es dauerten mich die Pferde, Met.; nikoli se mu ga (vina) tako malo ne smili, Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. pf. = usmiliti se, sich erbarmen, Cig., Jan.; smili se me Bog! Gott sei mir gnädig! Cig.: Bog se mu smili duše, Gott sei seiner Seele gnädig, C.
  23. smíljenje, n. das Mitleid, Cig.; pogl. usmiljenje.
  24. součeník, m. der Mitlehrer, Cig.
  25. sovǫ́dja, m. der Mitleiter, Bes., Zora; — der Mitfeldherr, C.; — der Conrector, Cig.
  26. usmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. 1) sich erbarmen; u. se koga, česa; — usmiljen, barmherzig; usmiljen človek, usmiljeni Bog! usmiljen brat, usmiljena sestra, ein Mitglied des Ordens der barmh. Brüder oder Schwestern; — 2) u. se komu, erbarmen, Mitleid erwecken; berač se mi je v srce usmilil; Bogu se usmili! Gott erbarme sich! Dict.
  27. usmíljenje, n. die Erbarmung; die Barmherzigkeit, das Mitleid.
  28. usmı̑ljenost, f. die Barmherzigkeit, die Mitleidigkeit.
  29. užáliti, -im, vb. pf. 1) traurig machen, betrüben, wehe thun: u. koga, Jan., M., C., nk.; razžaljen ali užaljen, beleidigt o. gekränkt, Str.; — 2) užali se mi, ich werde betrübt, ich werde von Wehmuth ergriffen, Cig., Jan., M., C., Burg., nk.; neizrečeno se mu je užalilo, es that ihm überaus wehe, Navr. (Let.); užali se mi nad kom, Jan.; užalilo se mu je nad bratom, Ravn.; užali se mi do koga, Cig.; — 3) u. se, Mitleid erregen: nesrečnež se mu je v srce užalil, Cig.; — 4) verleiden, Cig.
  30. zasmíliti se, -smı̑lim se, vb. pf. Mitleid erwecken, erbarmen; zasmilil se mi je, C., Dol.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA