mesteje (6)

1. mestẹ́je, f. pl. die Ofenmündung, Mur., Cig., Jan., C. ( Vest.), Gor.; vzemi največe pleče, katero imate nad mestejami, Andr.; — prim. isteje.
2. istẹ́je, f. pl. die Mündung eines Ofens, das Ofenloch, Cig., Jan., Dol.; Po hudičje črno lice 'ma, Po medvedje gruli in momlja (= pečne isteje), Vod. (Pes.); meso v dimnik ali nad isteje prekajat obešajo, Ravn. (Abc.); die Ofenlochwände: med isteje postaviti, Z.; — das Werkloch in den Glasöfen, Cig.; — ístẹje, Levst. (Rok.); — prim. istje, osteje, mesteje, steje.
3. odslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. weglehnen; o. desko od stene, Cig.; o. zapah ali pokrov, s katerim so mesteje zaslonjene, den Ofendeckel weglehnen, Dol.; vhodišče o. komu, Jurč.; duri se tiho in skrivaj majhno odslonijo, Jurč.
4. ostẹ́ja, f. die gemauerte Seitenwand am Feuerherd oder am Kamin, Rez.- C.; — nav. pl. osteje, die Ofenmündung, Guts., SlGradec- C.; med ostejami, zwischen dem Gewölbe des Ofenloches, C.; — prim. isteje, mesteje.
5. stẹ́ja, f. die innere Ofenwand, Guts., Mik.; nav. pl. steje, Mur., Cig., Met.; — = mesteje, die Ofenmündung, Gor.- Erj. (Torb.); das Ofenloch, C.; — prim. istje, mesteje, osteje.
6. ustíje, f. pl. die Mündung des Ofens, Poh.; — prim. ustje 2), isteje, mesteje.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani