meniti (111)

1. 1. mẹníti, -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.- C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.- C.
2. 2. mẹ́niti, -im, vb. impf. 1) meinen, glauben, dafürhalten; menili so, da je mrtev, man hielt ihn für todt; kaj meniš? was meinst du? menim da! das möchte ich meinen! menim da, meine ich, = menda: iz tega zgleda je menim da zadosti očitno, Cv.; nanj menijo, er steht im Argwohn, Cig.; — 2) m. se, sich unterreden, discurieren; m. se s kom o čem; s teboj se ne menim, mit dir spreche ich nicht; — 3) m. se za koga, za kaj, sich um jemanden, etwas kümmern, sich kehren, beachten; kdo se za tebe meni! še menim se ne za to!
3. cmę́niti se, -im se, vb. impf. flennen, maulen, Mur.
4. domẹ́niti, -im, vb. pf. 1) d. si, vermuthen, Guts.; domenjen, vermuthet, vermeintlich, Cig.; — 2) d. se, sich verabreden, sich verständigen: d. se s kom o čem.
5. imenítiti se, -ı̑tim se, vb. impf. vornehm thun, V.-Cig.; imponieren wollen, Cig. (T.).
6. izmẹ́niti, * -im, vb. pf. 1) auswechseln, Mur., Jan.; verwechseln, Cig. (T.); — ablösen: nova straža staro izmeni, Navr. (Let.); — 2) i. se, sich ändern, Mur.; Izmene se kače v zvezdice, Npes.- Kres; — ausarten, Cig.
7. izpremẹníti, -ím, vb. pf. verändern; lice i., die Farbe wechseln, Cig.; i. se, sich ändern; nič se ni izpremenil, tak je, kakršen je bil; umwandeln; vodo v vino i.; i. se, sich verwandeln; veselje se je v žalost izpremenilo.
8. kameníti, -ím, vb. impf. versteinern, zu Stein machen, V.-Cig.
9. kremeníti se, -ím se, vb. impf. sich verkieseln ( chem.), Cig. (T.).
10. namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
11. obrẹmeníti, -ím, vb. pf. belasten, Mur., Cig., nk.
12. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
13. 1. odmẹ́niti, -im, vb. pf. bestimmen; v dar kaj o. komu, C.; za reveže kaj o., Z.; odmenjen, zugedacht, Cig.; vloge odmenjene oblastvom, Levst. (Nauk); odmenil ga je oče za duhovski stan, Jurč.; designieren, Cig., Jan.; — widmen, Jan., nk.; o. se za kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.
14. 2. odmẹníti, -ím, vb. pf. ersetzen: o. koga, für jemanden eintreten, ihn ersetzen, ogr.- C.; — vergelten: zdaj sva si odmenila (= vrnila), Svet. (Rok.).
15. okameníti, -ím, vb. pf. zu Stein machen, Mur.; — o. se = okamneti, Cig.; — srce se je okamenilo, das Herz hat sich verhärtet, Jsvkr.; okamenjen = okamenel, Cig.
16. okremeníti, -ím, vb. pf. zum Kiesel machen, Cig.; o. se, verkieseln, Cig. (T.); — o. se, sich abhärten: utrditi in okremeniti se, LjZv.
17. omẹ́niti, -im, vb. pf. erwähnen, eine Bemerkung machen, Cig., Jan., nk.; anführen, citieren, Jan.
18. omẹníti se, -ím se, vb. pf. 1) einen schlechten Tausch machen, Mur.; — 2) sich irren, C.
19. oplameníti, -ím, vb. pf. beflammen, Cig., C.; entflammen, Cig.
20. oplemeníti, -ím, vb. pf. 1) befruchten (von Thieren): o. matico, Por.; kobilo o., Cig.; o. se, trächtig werden, Polj.; — 2) = oplemenititi, Cig., Jan.
21. oplemenítiti, -ı̑tim, vb. pf. 1) in den Adelsstand erheben, Levst. (Zb. sp.); — 2) veredeln, Cig. (T.), C., nk.
22. opomę́niti, -nem, vb. pf. 1) mahnen, ermahnen, Meg., Dict., Guts., Mur., Trub., Dalm., Krelj, Kast., kajk.- Valj. (Rad); — 2) eine Bemerkung machen, Mur., Levst. (Močv.); — (opọ̑meniti, Levst. [Močv.], opọ̑menil ["opumenil"], Dalm.; opọ̑menjen ("opoumenjen"), ogr.- Valj. [Rad]; opomeníti (?): opomenjèn, Dict., Kast.; opomenę̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
23. orumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen, Cig.
24. osemeníti, -ím, vb. pf. besamen, Dalm.- Cig., C., M.
25. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
26. plameníti, -ím, vb. impf. 1) die Gestalt einer Flamme ertheilen, flammen, V.-Cig.; — 2) entflammen, anfeuern, Cig.
27. plemeníti, -ím, vb. impf. 1) befruchten, Cig.; p. matico, Gol., Por.; kobilo p., die Stute beschälen, Cig.; — p. se, sich begatten, Mur.; čebelni zarod se v zraku plemeni, Levst. (Beč.); — 2) züchten, ziehen, die Fasel erhalten, Cig., C.; mlado živino si p., Cig.; — živina se dobro plemeni, das Vieh erhält gut die Fasel, kommt gut fort, C.; — 3) = plemenititi, veredeln, Cig., Jan., Nov.; — adeln, Jan.
28. plemenítiti, -ı̑tim, vb. impf. adeln, Jan. (H.); — veredeln, Cig. (T.), DZ.; sv. vera je plemenitila naše pradede, Cv.
29. 1. podmẹníti, -ím, vb. pf. heimlich vertauschen, Cig. (T.), C.; unterschieben, Cig.; podmenjeno dete, ein unterschobenes Kind, Z.
30. 2. podmẹ́niti, -im, vb. pf. p. kaj, eine Hypothese aufstellen, Cig. (T.); — prim. 2. podmena.
31. poimenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. sich berühmt machen, Levst. (Zb. sp.).
32. pomẹ́niti, -im, I. vb. impf. 1) bedeuten; kaj pomeni ta beseda? kaj to pomeni? was will das heißen? to pomeni dež, dolgo zimo, das bedeutet Regen, einen langen Winter; — 2) andeuten: kaj on s temi besedami pomeni? Krelj; kaj s tem pomeniš? Dalm.; pomenjen, vorgebildet, Trub.; — p. na kaj, auf etwas hindeuten, Krelj; — II. vb. pf. 1) vermeinen, Svet. (Rok.); p. komu kaj, C.; — 2) p. se, sich besprechen, sich verabreden; p. se s kom, med seboj.
33. poplemeníti, -ím, vb. pf. = poplemenititi, C.
34. poplemenítiti, -ı̑tim, vb. pf. veredeln, nk.
35. porumeníti, -ím, vb. pf. gelb machen; p. se, gelb werden; zemlja se od praha porumeni, Zv.
36. poznameníti, -ím, vb. pf. bezeichnen, kenntlich machen, Mur., Nov.- C.
37. poznamenítiti se, -ı̑tim se, vb. pf. wichtig o. bedeutend werden, nk.
38. preimę́niti, -ę̑nim, vb. pf. den Namen ändern, umnennen: p. koga, p. se, Cig., Jan.
39. premẹníti, -ím, vb. pf. 1) eine Änderung vornehmen, ändern, verwandeln; p. se, sich ändern, sich verwandeln; veliko se je premenilo; vsa voda se je v kri premenila; — 2) umtauschen, wechseln; p. obleko; — verwechseln, Met.
40. 1. primẹníti, -ím, vb. pf. 1) (durch Änderung) anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); — 2) durch Tausch erwerben, eintauschen, Šol., Z.; primenil sem te "predge", davši za nje drug papir, Valj. ( Let.).
41. 2. primẹ́niti, -im, vb. pf. zumuthen, C.
42. razbrẹmeníti, -ím, vb. pf. entlasten, entbürden, Cig., Jan., nk.; — stsl.
43. razmẹ́niti se, -im se, vb. pf. sich besprechen, C.
44. razplameníti, -ím, vb. pf. entflammen, Cig., Jan.; — durchglühen ( fig.), Cig., Jan.
45. rumeníti, -ím, vb. impf. gelb machen; moko v maslu r., das Mehl bräunen, Cig., Dol.; r. jed, eine Speise bräunlich werden lassen, Vod. (Izb. sp.); — r. se, gelb werden.
46. spomę́niti, -nem, vb. pf. 1) erinnern, Jan., C., Mik., Krelj, kajk.- Valj. (Rad); — erwähnen, M., C.; anführen, Cig.; — 2) s. se, sich erinnern, gedenken, Jan., C., Danj. (Posv. p.); Bog se spomene svoje svete zaveze, Krelj; Spomeni se na-me! Npes.-Schein.; s. se s koga, s česa, ogr., kajk.- Valj. (Rad); ("sa spomanot" Rez.- Baud.); — 3) = s. se, sich erinnern, gedenken: spomeni, krščanska duša, na Kristusove besede, Guts.; spomeni name! Npes.-Schein.; — praes. spọ́menem, Npr.- Erj. (Torb.); spomenę̑m, ogr.- Valj. (Rad); — prim. stsl. vьspomęnąti, pomęnąti in pomênąti.
47. spomẹ́niti se, -im se, vb. pf. = pomeniti se, sich besprechen, Z.; spomenjen biti s kom, mit jemandem im Einverständnis sein, Cig.
48. umẹ́niti, -im, vb. pf. 1) = nameniti, bestimmen, bescheren, Cig.; Bog ti je to umenil, Cig.; — 2) u. se = nameniti se, sich entschließen, V.-Cig., Jan.; stori, kar si se umenil storiti, Svet. (Rok.).
49. uplameníti, -ím, vb. pf. auflodern machen, Mur., Cig.; u. se, aufflammen, Dict., Cig.; — ( pren.) entflammt werden: u. se od sv. Duha, C.
50. uplemeníti, -ím, vb. pf. befruchten; u. se, befruchtet werden; matice se uplemene od trotov, Erj. (Torb.).
51. uvremeníti se, -í se, vb. pf. uvremeni se, das Wetter wird beständig, BlKr.- M.
52. vrẹmeníti, -ím, vb. impf. wittern, C.; ves mesec tako vremeni, V.-Cig.; Kakor Jernej vremeni, Jesen cela se drži, Vod. (Pes.); — v. se: tako se vremeni, es ist ein solches Wetter, Vod. (Izb. sp.); — vremeni se, es ist schönes, heiteres Wetter, Cig., BlKr., Mik.; (vremę́niti se, BlKr.- Let.).
53. zamẹníti, -ím, vb. pf. vertauschen, austauschen; prstan za uro z., Cig.; — ersetzen, substituieren, Jan., Cig. (T.).
54. zaplameníti, -ím, vb. pf. zu Flammen anfachen, Z.; — z. se, aufflammen, Z.; ( fig.) sich entflammen, C.
55. zaplemeníti se, -ím se, vb. pf. sich durch Fortpflanzung vermehren, sich einnisten, Mur., Cig.
56. zarumeníti, -ím, vb. pf. eig. gelb machen: bräunen, einbrennen ( z. B. im Fett): moko z., Cig.
57. zasẹmeníti se, -ím se, vb. pf. = zasejati se, sich durch (ungesäeten) Samen vermehren, V.-Cig.
58. zmẹ́niti se, -im se, vb. pf. 1) sich besprechen, sich verabreden; z. se s kom zastran česa; z. se med seboj; za kup se z.; vsi so bili zmenjeni; — 2) z. se za kaj, etwas beachten, sich an etwas kehren; za to se še zmenil nisem.
59. bȏł, -i, f. der Schmerz, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); srčna b., das Herzeleid, Jan.; Duh plemeniti sam bo nosil boli, Greg. ( prim. bȏl, gen. bȏli, kajk.- Valj. [Rad]); — suha bol, die Schwindsucht, Notr.
60. dẹ́łəc, -łca, m. das Theilchen; svetlobni delci, die Theilchen der Lichtmaterie, Žnid.; das Stückchen, Krelj; der Waldantheil, Svet. (Rok.); der Grundantheil, C.; kakšen d. svojega lovišča zameniti za drug delec, Levst. (Nauk).
61. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
62. imenı̑t, adj. = imeniten, Cig., Jan., Mik., Dalm., Jsvkr.; imeniti učenjaki, Zv.; imeniti knjižniki zdanje dobe, Levst. ( LjZv.).
63. írh, m. sämisches Leder, das Weißleder, Cig., Jan., Levst. (Rok.); kameniti irh, = irhovec 2), Cig.; — prim. srvn. irch, Bock, Bocksleder, weißgegerbtes Leder, lat. hircus, Bock, Mik. (Et.).
64. izmẹ́njati, -am, I. vb. pf. auswechseln, austauschen; i. denar, i. klobuk; i. stražo, ablösen, Cig.; — II. vb. impf. ad izmeniti, = izmenjavati, Mur.
65. izmẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izmenjati, izmeniti; auswechseln, austauschen.
66. izpremẹ́njati, -am, vb. impf. ad izpremeniti, Mur.; nespameten (človek) se kakor mesec izpremenja, Škrinj.- Valj. (Rad).
67. izpremẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad izpremeniti, = izpremenjati.
68. izpremínjati, -am, vb. impf. ad izpremeniti; verändern, verwandeln; i. se, sich verändern, wechseln; vse se izpreminja na svetu; — i. se, schillern, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.
69. kremenı̑t, adj. 1) = kremenast: kremeniti vapnenec, der Kieselkalk, Cig. (T.); — 2) rege, lebhaft, Jan.; kremenit otrok, Gor.- Mik.; — k. značaj, energischer Charakter, Zora.
70. krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.
71. mẹnáti se, -ȃm se, vb. impf. meniti se, sich besprechen, Tolm.- Erj. (Torb.).
72. mı̑mọgredę́, adv. = mimo grede, im Vorübergehen, nebenbei, flüchtig; m. kaj omeniti, nk.
73. mnẹ́ti, mním, vb. impf. = meniti, meinen, Meg., Trub.- Mik.; — mni se mi, = zdi se mi, Zv., LjZv.
74. načę́ti, -čnèm, vb. pf. zuerst von einem Ganzen etwas nehmen, angänzen; hleb kruha n., das erste Stück von einem ganzen Laib Brot abschneiden; poln sod n., aus einem vollen Fass auszuschenken anfangen; jabolko n., den Apfel anschneiden oder anbeißen; prihranjeno n., die Ersparnisse angreifen; kapital (glavnico) n., das Capital angreifen; petek n., die Faste brechen, C.; smreko n., einen Fichtenbaum auflachen, aufritzen, Cig.; — n. se, beginnen, nk.; tukaj se je načelo njegovo znanje s plemenitim mecenom, Levst. (Zb. sp.).
75. namẹ́njati, -am, vb. impf. ad nameniti.
76. namẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad nameniti.
77. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
78. obrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad obremeniti; belasten, Cig., DZ., nk.; o. državno blagajnico, DZ.; telo, ki me obremenja in teži, Cv.
79. odmẹ́njati, -am, vb. impf. ad 1. odmeniti; bestimmen, Cig.
80. omẹ́njati, -am, vb. impf. ad omeniti; Erwähnungen machen, erwähnen, Cig., nk.; citieren, Jan.
81. oplamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oplameniti; be-, entflammen, (-menovati) Cig.
82. oplèt, -plę́ta, m. 1) die Beflechtung, Cig.; — 2) das etwas umgebende Flechtwerk, M.; — die Frisur, Jan.; — 3) die Umkränzung, der Schmuck, C., jvzhŠt.; stari o. kakega kipa z novim zameniti, jvzhŠt.
83. opomenováti, -ȗjem, vb. impf. ad opomeniti; bemerken, erwähnen, Vrt.
84. opomínati, -am, vb. impf. ad opomeniti, opomniti = opominjati; mahnen, ermahnen, Dalm., Krelj, ogr., kajk.- Valj. (Rad); — zakon opomina, po kacem poti bi se z nova pozidavala razgrajena selišča, Levst. (Nauk).
85. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
86. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
87. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
88. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
89. plamenı̑t, adj. flammend, C.; plameniti meč, das beflammte Schwert, Cig.
90. plemenı̑t, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; ( nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.- C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.
91. pohváłən, -łna, adj. 1) Belobungs-, Lob-, Mur., Cig., Jan.; pohvȃłnọ pismo, das Belobungsdecret, Cig.; pohvalni pogovor, die Lobrede, Cig. (T.); — lobend, beifällig, nk.; pohvalno kaj omeniti, nk.; — 2) lobenswert, ruhmwürdig, Cig.; — (govori se nav.: pohválən).
92. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
93. poznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poznameniti; bezeichnen, kenntlich machen, (-menov-) Mur., Trst. (Let.).
94. preglasíti, -ím, vb. pf. 1) übertönen, überschallen, Mur., Cig.; — 2) = preglasovati I., überstimmen, Guts., V.-Cig., Jan.; — 3) = glas premeniti, umlauten, Cig. ( germ.).
95. preimenováti, -ȗjem, vb. pf. = preimeniti, Cig., Jan., C., Jap. (Sv. p.).
96. premẹ́njati, -am, I. vb. pf. premeniti, umtauschen, wechseln; konje p.; jedi p., Cig.; — II. vb. impf. ad premeniti, = premenjevati, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad); — prim. preminjati.
97. premẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad premeniti; 1) Änderungen vornehmen; wechseln; variieren ( math.), Cig. (T.); — 2) vertauschen, tauschen.
98. 1. premínjati, -am, vb. impf. ad premeniti, = premenjati II., Cig., Jan.; voda, ki vedno preminja svojo strugo, Levst. (Zb. sp.).
99. primẹ́njati, -am, I. vb. pf. durch Tausch erwerben, ertauschen, Cig., Nov.; — II. impf. ad 1. primeniti: primenjajoče pomisli, appercipierende Vorstellungen, Cig. (T.).
100. razbrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad razbremeniti.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani