mejiti (14)

1. mejíti, -ím, vb. impf. 1) begrenzen, Grenzen setzen; — beschränken, Cig., Jan.; — 2) intr. grenzen; m. s čim, s kom, an etwas grenzen, jemandes Nachbar sein, Cig., Jan.; m. s kraljevstvom, Ravn.; meječa dežela, angrenzendes Land, Cig.; — 3) m. se, angrenzen, anrainen, Guts., Cig., Jan., Fr.- C.
2. obmejíti, -ím, vb. pf. umschränken, Cig.; umgrenzen, M.
3. odmejíti, -ím, vb. pf. durch Marken von einem gewissen Bezirke ausschließen, abrainen, Cig., Svet. (Rok.).
4. omejíti, -ím, vb. pf. umgrenzen, einmarken, Cig., Jan.; (eine Größe) begrenzen ( math.), Cig. (T.); — einschränken, beschränken, Cig., Jan., nk.
5. razmejíti, -ím, vb. pf. durch eine Grenze scheiden, Cig.
6. zamejíti, -ím, vb. pf. mit Gesträuch verzäunen, C.
7. lokalizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) omejiti na eno mesto, en kraj; kakemu kraju primerno prirediti; porazmestiti ( phil.), localisieren, Cig. (T.).
8. mę́jati, -am, vb. impf. = mejiti, Mur.
9. mejíčiti, -ı̑čim, vb. impf. = mejiti 2), Jan.
10. mejníčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) mit Grenzsteinen versehen, abmarken, Cig., Jan., C.; — 2) m. se, = mejiti, grenzen, Jarn.
11. obmejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obmejiti, M.
12. odmejníčiti, -ı̑čim, vb. pf. z mejniki odmejiti, Cig.
13. omejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad omejiti; umgrenzen; — einschränken, Jan., nk.; — (eine Größe) begrenzen ( math.), Cig. (T.); — omejujoča izreka, der Restrictivsatz, Cig. (T.).
14. razmejeváti, -ȗjem, vb. impf. ad razmejiti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani