marenj (3)

1. márenj, -rnja, m. die Rede, Mur., Cig., Jan., Kor., Poh.; resnega marnja biti, Slom.; opravljivi, nesramni marnji, Slom.; das Gespräch: lepe marnje imeti, Slom.; — krivice brez marnjev prebiti, ohne Widerrede, Ravn.; — das Gerede, das Geschwätz, die Märe, Meg., Boh., Habd., Dict., Mur., Cig., Jan.; poslušajo človeške sanje in marnje, Krelj; to so čudni marnji, Trub.; mi nismo zvijaških marnjev pobirali, kadar smo vam moč in prihod Kristusa oznanjevali, Ravn.; prazni marnji, leeres Geschwätz, Dalm., LjZv.; (marinj, Štrek.; pl. marinji, Boh., Dict., Krelj; marini, Dalm.); — prim. stvn. māri, Kunde, Märchen, Mik. (Et.).
2. márən, -rna, m., Slom., pogl. marenj.
3. mȃrnja, f. = marenj, Mur., Cig., Jan.; prazne marnje, Märchen, Jap. (Sv. p.)- Valj. (Rad); marnje iz Hierokleja, Anekdoten, Vod. (Izb. sp.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani