Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

mar (671-770)

  1. médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
  2. medvẹ̑jka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Geißbart (spiraea aruncus), Tolm.- Erj. (Torb.).
  3. mehkokǫ̑žnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  4. mẹhúna, f. = mehulja, Mariborska ok.- C.
  5. mejı̑łnica, f. (črta) m., die Grenzlinie, die Demarcationslinie, Cig.
  6. mejílọ, n. die Begrenzung, die Demarcation, Cig.
  7. mejníčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) mit Grenzsteinen versehen, abmarken, Cig., Jan., C.; — 2) m. se, = mejiti, grenzen, Jarn.
  8. mejník, m. das Grenzzeichen, der Grenzstein, der Grenzpfahl, die Grenzsäule; mejnike staviti, Grenzsteine setzen; mejnike prestavljati, Grenzsteine versetzen; mejniki, die Gemarkung ( geogr.), Cig. (T.).
  9. mejnogrofı̑jski, adj. zur Markgrafschaft gehörig, markgräflich, Cig., Jan.
  10. mę̑łnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  11. mẹníca, f. 1) der Wechsel, Cig., Jan., nk.; m. edinica, der Sola-Wechsel, DZ.; m. izdana na koga, gezogener, trassierter Wechsel, die Tratte, Cig., Jan.; = potegnjena m., Cig., Jan.; oddnevna m., der Datowechsel, Cig.; m. na pokaz, der Sichtwechsel, Jan.; na menice denar posojati, Wechsel belehnen, DZ.; m. je dotekla, der Wechsel ist fällig, verfallen, Cig., Jan.; menico prevesti ali prepisati na koga, den Wechsel indossieren, girieren, Cig., Jan.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); (mẹ́nica, rdeče, kiselnato jabolko, C.).
  12. merkaj, m., pogl. markaj.
  13. 2. mę̑ta, f. die Minze (mentha); poprova m., die Pfefferminze (mentha piperita), Cig., Jan., Tuš. (R.); konjska m., die Krauseminze (mentha crispa), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Gor.; — gozdna m., der Herzenstrost (mentha silvestris), Cig., Jan.; — drobna m., die Poleiminze (mentha pulegium), Guts., Mur., Cig.; — lepa, žlahtna m., die Balsamminze (mentha gentilis), Cig.; — črna m., die grüne Minze (m. viridis), Hlad.; tudi: der Andorn (marrubium peregrinum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
  14. 2. metríka, f. = matprika, der Schlingbaum (viburnum lantana), vzhŠt.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  15. mę́zdrọ, n. 1) der innere Theil der Baumrinde, der Bast, Mur., Kor.- Cig., Mik.; vsako zimo se mezdro zelo utrdi, Jarn. (Sadj.); — 2) das Baummark, C.
  16. minǫ́ga, f. die Lamprete (petromyzon marinus), Erj. (Ž.).
  17. mı̑səł, -sli, f. 1) der Gedanke; po mislih pisati, etwas schreiben, ohne hinzusehen, Svet. (Rok.); na m. priti, einfallen; domovina jim je zopet bolj hodila na misel, sie dachten wieder mehr ans Vaterland, Jurč.; ni mu hodilo na misel, er ließ es sich nicht beifallen, LjZv.; na mislih, v mislih imeti, gedenken; tudi: v misli, na misli imeti; na mislih, v mislih mi je kaj, ich denke an etwas; V mislih ti niso, Preš.; v misel vzeti kaj, gedenken, erwähnen; to ni vredno, da bi se v misel jemalo, das ist nicht der Rede wert, Cig.; fant, tega več ne jemlji v misel! Jurč.; iz misli pustiti, nicht beachten, Št.- C.; po misli, mislih, nach Wunsch, Cig., Polj.; po misli biti, zusagen, Cig. (T.); biti, ko misel, ganz nach Wunsch sein, Rib.- M.; lepa je kakor misel, schön wie man sie sich nur denken kann, Zv.; za eno misel = prav malo, Zv., Str.; — die Meinung, die Ansicht; enih misli biti, gleichgesinnt sein; dvojnih misli biti, zweifeln, C.; — misel me je, ich beabsichtige, ich habe vor; katerega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? Ravn.- Mik.; — na misli imeti kaj, im Sinne haben, vorhaben, Cig., C.; = v mislih imeti, Cig., Jan.; — 2) dobra m., das Wohlgemuth, der Dosten (origanum vulgare), Meg., C., pod Kaninom, Srpenica- Erj. (Torb.), vzhŠt.; = božja m., Hal.- C.; = m. Marije device, C.
  18. mlȃkarica, f. 1) ovca, ki se pase na mlakah (Sumpfwiesen), C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  19. mlẹ̑čnica, f. 1) die Milchkammer, Mur., Cig., Jan., Nov.; — 2) das Milchgefäß, Mur.; — 3) (cevi) mlečnice, die Milchsaftgefäße, Cig., Erj. (Z.); — 4) neka goba, Meg., Dict., Rihenberk- Erj. (Torb.), Danj. (Posv. p.); ( der Milchschwamm [agaricus lactifluus], Mur.; der Pfefferschwamm [agaricus piperatus], Cig.; [agaricus ruber], Tuš. [B.]); — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); ( die Milchbirne, Mur.).
  20. močȃva, f. 1) die Nässe, Mur., Cig., Jan., C., Notr.; — 2) der Sumpf, der Moorgrund, Jan., Mariborska ok.- C.; sumpfige Gegend, Goriš.- Štrek. (LjZv.).
  21. 1. mǫ̑čnica, f. 1) die Mehlschüssel, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) der Mehlkasten, Jan., C.; — der Beutelkasten in den Mühlen, Cig.; — 3) die Mehlbirne, Cig.; — neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  22. modliti, -im, vb. impf. = moliti, beten, Mariborska ok.- Kres, na zapadu- Mik.
  23. modljati, -am, vb. impf. = moliti, Mariborska ok.- Kres.
  24. mogrȃnj, m. = margaran, Jan.
  25. mȏjčika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  26. 2. mǫ́ka, f. = muka, die Marter, Dalm., ogr.- Mik., Št. ob hrv. meji- Vest. I. 121.
  27. mokrȃvən, -vna, adj. sumpfig, im Sumpfe gewachsen: mokravna trava, Mariborska ok.- C.
  28. molíhovati, -ujem, vb. impf. unwillig, verdrießlich sein, Mariborska ok.- C.
  29. 1. morák, m. = konjska kumara, der Wasserfenchel, der Pferdesame (oenanthe phellandrium), Cig.
  30. morják, m. 1) der Seemann, der Schiffer, vzhŠt.- C.; der Matrose, Zora, DZ.; morjak-krmar, der Steuermatrose, DZ.; — 2) veter, ki od morja piha, der Meerwind, der Südwind, Idrija- Svet. (Rok.), Ip.- Štrek. (Let.).
  31. mornaríca, f. = mornarstvo, die Marine, nk.; ( hs.).
  32. mornȃrstvọ, n. 1) das Seewesen, Cig., Jan., nk.; — die Nautik, Nov.- C.; — der Seedienst, Cig., Jan.; — 2) die Seemannschaft, Cig., Jan.; — die Marine, Nov.- C.
  33. mǫ̑slavəc, -vca, m. neka vinska trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); der Mosler, Trumm.
  34. mǫ̑škar, -rja, m. die Mannsperson, das Mannsbild, Zora, Mariborska ok., Kres.
  35. mǫ̑škast, adj. bisamartig, Jan. (H.).
  36. moškȃtast, adj. bisamartig, Cig.
  37. mǫ̑štnica, f. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); die Mostbirne, C.
  38. motorǫ́ga, f. 1) die Radspeiche, der Radarm bei den Mühlrädern; nav. pl. motoroge, das Radkreuz beim Mühlrade; — das Drehkreuz beim Zaundurchgang, um das Vieh abzuhalten, Mariborska ok.- C.; das Drehkreuz an einer Haspelwelle, Notr.; — motoroga, der Garnhaspelarm, Cig., Jan.; pl. motoroge, das Garnhaspelkreuz, die Garnhaspel, vzhŠt.- C.; — 2) pl. motoroge, die Mühle (s stegnjeno roko krožiti), Telov.; — 3) die Handhaspel (ein Stab, an den Enden mit je einem Stabe — kreuzständig — versehen), Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Triebel an der Töpferscheibe, Cig.; — 5) der Glockenarm, woran das Seil hängt, Cig., Levst. (Zb. sp.); — 6) eine ungeschickte Person, Lašče- Levst. (Rok.).
  39. motorǫ́žica, f. dem. motoroga; die Wagenradspeiche, nad Mariborom- C.
  40. motorǫ́žiti, -rǫ̑žim, vb. impf. 1) na motoroge prejo viti, motati, Mariborska ok.- C.; — 2) Radspeichen einsetzen, Mariborska ok.- C.
  41. mọ̑zg, m. 1) das Knochenmark; podaljšani m., verlängertes Mark, Erj. (Ž.); = prodolžni m., Erj. (Som.); — nima mozga ne možjanov, er hat weder Kraft noch Verstand, Mur.; — 2) pl. mozgi = možgani, C.
  42. mọ̑zgast, adj. markartig, Cig., Žnid.
  43. mozgàt, -áta, adj. markig, Cig., Šol.
  44. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
  45. mọ̑zgov, adj. Mark-, Cig.; mozgovo živčje = mozgovi živci, das Centralnervensystem, Cig. (T.).
  46. mozgovína, f. die Marksubstanz, Cig. (T.); ( rus.).
  47. mozgovı̑t, adj. markig, SlN.- C.
  48. mọ̑zgovje, n. das Gehirnmark, ogr.- C.
  49. mọ̑zgovnica, f. das Markgefäß, Cig.
  50. mǫ̑žək, -žka, m. dem. mož; 1) das Männchen; — 2) die Niere, pl. možki, die Nieren, Fr.- C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 3) die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sl. Bistrica- Erj. (Torb.).
  51. 2. mrámor, -rja, m. der Marmor, Cig., Jan., Ravn., ogr.- Valj. (Rad); — der Tropfstein, Ist.- Erj. (Torb.).
  52. mrámorast, adj. marmorartig, Jan.
  53. mrámorən, -rna, adj. Marmor-, von Marmor, Cig., Jan.
  54. mramoríti, -ím, vb. impf. marmorieren, Cig. (T.).
  55. mrámornast, adj. marmorartig, Cig., Jan.
  56. mrámornat, adj. marmorn, Jan.
  57. mrcvárjenje, n. das Misshandeln, das Martern, Valj. (Rad), ZgD.
  58. mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
  59. 2. mŕha, f. das Vieh, Habd.- Mik., C.; — die Mähre; kupil sem neko mrho, ki ni za rabo; — psovka: mrha ti grda! — prim. marha; stvn. meriha, marha, nvn. Mähre, Mik. (Et.).
  60. mȓkaj, ( gen. mrčę́sa, Dol.), m. 1) das Ungeziefer, (mrkej) Mik., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) psovka, C.; ti mrkaj ti! Dol.; — tudi: mrkàj, Jan.; ne bodi mrkaj ("mrké")! Olimje ( Št.)- Kres; — prim. markaj.
  61. mȓkàk, adj. = markak, marikak, ausgelassen, Jan., Mur.
  62. mrōž, m. das Wallross (trichecus rosmarus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — češ.
  63. mučénje, n. das Peinigen, das Martern, nk.
  64. mučíłən, -łna, adj. marternd, quälend, Cig., nk.; mučı̑łnọ orodje, Cig.
  65. mučilíšče, n. der Marterort, Cig.
  66. mučílọ, n. das Marterwerkzeug, die Folter, Cig., Jan., nk.
  67. mučı̑telj, m. der Marterer, der Peiniger, Mur., Jan., nk.
  68. mučı̑təv, -tve, f. das Martern, Jan. (H.).
  69. múčiti, -im, vb. impf. martern, quälen, peinigen, plagen, Mur., Cig., Jan., nk.; (močiti) ogr.- C.; m. se, sich plagen, sich abmühen, Mur., nk.
  70. mučı̑tva, f. das Martern, (moč-) ogr.- C.
  71. múka, f. die Qual, die Pein, die Marter, Mur., Cig., Jan., kajk., nk.; gospodnja m., das Leiden des Herrn (passio), C.; muko trpeti, C.; peklenske muke, die Höllenpein, Cig.; — prim. 2. moka.
  72. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
  73. 1. mȗrka, f. 1) ein schwarzes weibliches Thier: eine schwarze Kuh, Notr.; ein schwarzes Schaf, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.); — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  74. 2. músa, f. das Maß: dobre muse, gut gemessen, nad Mariborom- C.; ( die Sorte, Jarn., Mur.?); — iz nem. Maß, C. (?).
  75. 1. múšica, f. 1) dem. muha; kleine Fliege; — 2) neka trta, Šmarje (Št.)- Erj. (Torb.); die Fliegentraube, Trumm.; der Klevner, C., vzhŠt.- Trumm.; — 3) mušíca, kleine Fliege; vinske mušice; prim. mešica.
  76. mȗška, f. neka trta: grüner Sylvaner, Šmarje (Št.)- Trumm.
  77. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  78. nadkrmı̑lar, -rja, m. = nadkrmar, Jan. (H.).
  79. nagubánčiti, -ȃnčim, vb. pf. runzeln: čelo n., C.; nagubanči se marsikatero lice, LjZv.; nagubančen, faltig, gefurcht, Jan.
  80. najmovína, f. 1) der Miethzins, Cig., DZ.; — 2) = najmarina, Jan., C.
  81. nakvę́čiti, -kvę̑čim, vb. pf. ein wenig verknittern, Mariborska ok.- C.; — prim. pokvečiti.
  82. namerkaj, m. der Taugenichts (v kletvicah): ta namerkaj mi je toliko vode velel piti! Andr.; ej namerkaja, (-eja), LjZv.; pogl. nemarkaj.
  83. narȃmnik, m. 1) der Ranzen: romarski n., Guts.; — 2) die Epaulette, Cig.
  84. narānča, f. = pomaranča, Cig., Jan.; zlate naranče, Zv.
  85. nasẹ̀d, -sẹ́da, m. der Martini-Schmaus, C.
  86. nasẹ́dati, * -sẹ̑dam, vb. impf. ad nasesti; 1) aufsitzen, Jarn.; n. na limanice (o ptičih), Cig.; — auflaufen, aufstoßen, stranden (o ladji), Cig.; — 2) n. sv. Martina, den Martini-Schmaus abhalten, C.
  87. nasẹ̑dnik, m. 1) = naseljenec, stanovnik, der Insasse, Mur., Jan.; — 2) der Gast beim Martini-schmause, C.
  88. nasẹdnják, m. eine Art Schmaus nach Beendigung der landwirtschaftlichen Hauptarbeiten im Spätherbste um die Zeit des Martinifestes herum; (tudi: nasadnjak, nasovnjak, nasunjak), Hal.- C.
  89. nasunjak, m. neka pojedina pred adventom okolo sv. Martina, C.; — prim. nasednjak.
  90. navẹščénje, n. die Ankündigung: n. Marije device, Nov.
  91. nerodljìv, -íva, adj. sorglos, unachtsam, gleichgiltig, Jan., M., C.; srce nemarno ali nerodljivo, Trub. (Post.); — ungehorsam, ungezogen, Dict.; nerodljivi otroci, Trub. (Post.).
  92. neȗmščak, m. das Bittersüß (solanum dulcamara), C.
  93. nę̑žika, f. neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — der Venusspiegel (specularia speculum), Josch.
  94. níče, -eta, n. der Taugenichts: ti si pravo niče! M.; ti ubogo niče, Lašče- Levst. (M.); tega ničeta mi ni mari, Lašče- Levst. (M.); ko bi se kako niče med vami našlo, Vrtov. (Sh. g.); — tudi: ničè, -ę́ta: niče ničesasto! Rib.
  95. nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna- Erj. (Torb.); = morska n., Kras- Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče ( Goriš.); = sračja n., GBrda- Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom- Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.
  96. nokota, f. = device Marije kožušček, gemeiner Hornklee (lotus corniculatus), Tuš. (R.); — der Steinklee (melilotus), Pohl.; (nokuta), Medv. (Rok.); — prim. hs. nokata.
  97. nǫ́žnica, f. 1) die Messerscheide, die Scheide, bes. die Schwert- oder Säbelscheide, Meg., Guts., Mur., Cig., Jan., Dol.; nav. pl. nožnice, Alas., Guts., Mur., Cig., Krelj, Hip. (Orb.); meč iz nožnic izdreti, Dalm.; — das Futteral: (n. za britvo), Dict.; (n. za naočnike), Cig.; (n. za knjigo), Savinska dol.; — listna n., die Blattscheide, Cig. (T.), Tuš. (B.); — 2) die Erbsenschote, Mariborska ok.- C.; — 3) pl. nožnice, bei der Stampfe die durchlöcherten Bretter, durch deren Löcher die Stampfschäfte (pahi) gehen, Dol.; — 4) neka skoljka: die Messerscheide (solen vagina), Erj. (Ž.); — tudi: nožníca.
  98. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
  99. obdáti, -dám, vb. pf. 1) umgeben, Mur., Cig., Jan., nk.; z nasipom o., mit einem Wall umgeben, Cig.; z grozo o., umgrauen, Cig.; (po nem.); — obdan, vom bösen Geiste besessen, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.); s hudim obdan, Jsvkr.; — 2) = porajtati, marati: sich kümmern: ne obda nič = ne mara nič, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  100. obẹlẹ̑žək, -žka, m. der Markierpflock, h. t.- Cig. (T.).

   171 271 371 471 571 671 771 871 971 1.071  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA