mar (101-200)

101. marǫ́gljič, m. neka smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.).
102. marǫ́žiti, -ǫ̑žim, vb. impf. beflecken, Cig., C.
103. mȃrsikàj, pron. so manches.
104. mȃrsikàk, pron. 1) so mancher; — 2) schlecht, von keinem Werte, Dict., C.; po marsikako, auf ungehörige Weise, Mik.; marsikaka vera, der Aberglaube, C.
105. mȃrsikákost, f. die Abscheulichkeit, C.
106. mȃrsikákov, adj. mancherlei, LjZv.
107. mȃrsikákovšən, -šna, adj. = marsikakšen, Jan.
108. mȃrsikákšən, -šna, adj. mancherlei.
109. mȃrsikàm, adv. nach so manchem Orte hin.
110. mȃrsikatę́ri, pron. so mancher.
111. mȃrsikatę́rikrat, adv. so manchesmal.
112. mȃrsikdàj, adv. so manchesmal.
113. mȃrsikdẹ̀, adv. = marsikje, C.
114. mȃrsikdọ̀, pron. so mancher.
115. mȃrsikədọ̀, pron. = marsikdo.
116. mȃrsikjẹ̀, adv. an so manchem Orte.
117. mȃrsikòd, adv. an so manchen Orten herum, in so manchen Gegenden.
118. mȃrsikrat, adv. so manchesmal.
119. mȃrš, m. hod, pot, der Marsch.
120. mȃrša, f. die Feldgrille (gryllus campestris), Mur., Jan., Celovška ok.
121. maršāl, m. izprva: konjar, zdaj: visok dostojanstvenik, der Marschall; dvorski m., der Hofmarschall, Cig.
122. maršālstvọ, n. die Marschallswürde, das Marschallamt, Cig., Jan.; dvorsko m., das Hofmarschallamt, Cig.
123. maršı̑rati, -am, vb. impf. stopati, hoditi, marschieren.
124. martíncəlj, -clja, m. das Rebenwürmchen, Jarn.- M., C.
125. martı̑nčək, -čka, m. 1) die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Erj. (Ž.); — 2) eine Art Wasservogel, C.; prim. martinec 2).
126. martı̑nəc, -nca, m. 1) = martinček, die graue Eidechse, Dict., Mur., Cig.; kače in martinci, Jsvkr.; — 2) eine Art Sumpfvogel, C.; zelenonogi m., der Wasserläufer (totanus glottis), Cig., Erj. (Z.); — 3) der Rebenwurm, Mur.
127. martínovanje, n. der Martinsschmaus, V.-Cig.
128. martínovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. das Martinsfest begehen, Cig., Jan., M., Svet. (Rok.); (kaj ne veš, da martinovamo? Levst. [Zb. sp.]).
129. martı̑nščak, m. 1) der Monat November, C.; — 2) die Martinitraube, die spätreifende Traube, Št.- C.
130. martolòs, -ǫ́sa, m. der Menschenräuber, der Menschenhändler, Habd., Jan.; človek, kateri ljudi krade in kupuje ter prodaje, Dict.; bodeš videl gozde polne martolosov, Kast.; — prim. madž. martalóz, Räuber, Sclavenhändler, gr. ἀρματωλός, Mik. (Et.).
131. mȃrtra, f. = muka, die Marter; božja m., das Crucifix; = bridka m.; — božje martre roža, die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch; — iz nem.; prim. bav. marter = Crucifix, Levst. (Rok.).
132. mȃrtrati, -am, vb. impf. = mučiti, martern; — iz nem.
133. mȃrtrica, f. dem. martra; božja m.
134. mȃrtričevje, n. die Feldknopfblume (Knautia arvensis), Josch.
135. mȃrtrnica, f. = mučenica, die Märtyrerin.
136. mȃrtrnik, m. = mučenik, der Märtyrer.
137. mȃrtrniški, adj. = mučeniški, Märtyrer-.
138. marúla, f. = marelica, die Marille, C.
139. marúlica, f. = marula, marelica, C.
140. marȗske, f. pl. = maruskle, Tolm.
141. marȗskle, f. pl. die Masern (morbilli), ( prim. furl. varùscli = morbilli), Goriš.- Štrek. (Arch.).
142. marusklìv, -íva, adj. mit Masern behaftet: marusklivi otroci, Goriš.
143. mȃrveč, conj. vielmehr, sondern vielmehr, Cig., Jan.
144. mȃrvin, m. = marvinj: = dolenjsko vino, Vod. (Izb. sp.).
145. mȃrvinj, m. 1) neka vinska trta, = javornik, glavačica, rumenjak, Ip.- Vrtov. (Vin.); — 2) der Mar-, March-, Markwein, = der Wein der windischen Mark, C., Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
146. marzamı̑n, m. neka vinska trta: = berzamin, merzamin, Vod. (Izb. sp.).
147. almȃra, f. = omara, Valj. (Rad).
148. amarẹ̑lica, f. = marelica, Dict., Z.
149. bȃlzamar, -rja, m. der Balsamkrämer, Cig.
150. brezmȃrje, n. die Sorglosigkeit, C.
151. cȃmar, -arja, m. = cavmar, zapŠt.
152. cȃvmar, -rja, m. der Brautführer, Guts., C.; — cavmar se pelje po cesti, Npes. ( Kor.)- Kres; — iz nem. ( dial.) samer, Säumer, torej cavmar toliko kakor balar, C. (?)
153. cimaraka, f., Dol., pogl. cimraka.
154. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
155. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
156. čižmár, -rja, m. kdor čižme izdeluje, Mur., Cig.; K meni hodijo čižmarji Ino drugi čevljarji, Danj. (Posv. p.).
157. čmàr, čmára, m. der Grimmdarm, Cig. (T.), Erj. (Som.); — hs.
158. dimȃra, f. = dima, Cig.
159. dokrčmáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören Schenkwirt zu sein.
160. domár, -rja, m. 1) der Hausgenosse, C., Mik., kajk.- Valj. (Rad); pl. domarji, die Hausleute, C.; ko pridejo do nevestinega doma, odpre starejšina vrata in pozdravi domarje, Pjk. (Črt.); — 2) človek, ki ostane doma za varuha, kadar drugi odidejo v cerkev, Podkrnci- Erj. (Torb.).
161. domarína, f. die Haussteuer: porazredna d., die Hausclassensteuer, Levst. (Nauk).
162. domáriti, -ȃrim, vb. impf. domar biti, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. domar 2).
163. drẹ̑mar, -rja, m. der Schläfrige, ogr.- C.
164. drẹ̑marica, f. die Schläfrige, ogr.- C.
165. drmáriti, -ȃrim, vb. impf. = drmati, C., Z.
166. fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
167. glumár, -rja, m. = glumač, Jan. (H.).
168. gomárati, -am, vb. impf. = komarati, krabbeln, Notr.; otrok po četverih gomara, C.; Bog pravi: gomaraj, da ti bom pomagal, Npreg.- Cv.
169. izkomárati, -ȃram, vb. pf. mühselig heraus-, hervorkommen: da bi le že mogla izkomarati v cerkev, Gor.
170. izmȃrnjati, -am, vb. pf. ausschwatzen, Z.
171. iznemáriti se, -mȃrim se, vb. pf. liederlich werden, V.-Cig.
172. jȃmar, -rja, m. 1) der Grubengräber, Cig.; — der Todtengräber, Cig., ogr.- C.; — 2) = jamnik, C.
173. jȃmarica, f. 1) die Höhlenbewohnerin, Jan. (H.); — 2) der Höhlenfluss, Cig. (T.), C., Jes.
174. kalamȃriš, m. das Tintenfass, ogr.- Valj. (Rad); — prim. lat. calamarius, zum Schreibzeug gehörig.
175. kȃłčmar, -rja, m. der Schweineschneider, Tolm.- Levst. (Rok.) — prim. švic. galzler = Schweineschneider, Levst. (Rok.).
176. kalimār, -rja, m. das Schreibzeug, Dalm.; — prim. kalamariš.
177. kamarāš, m. eine Art Zeug, C.
178. kamarāšnica, f. suknja iz kamaraša, vzhŠt.- C.
179. kȃvčmar, -rja, m., Štrek., Let.; pogl. kalčmar, rezar.
180. komár, -rja, m. 1) die Mücke, die Gelse; navadni k., die gemeine Stechmücke oder Schnacke (culex pipiens); banatski ali golubaški k., die Gollubatzer Fliege (simulia maculata), senožetni k., die Wiesenschnacke (tipula pratensis), Erj. (Ž.); — 2) der beim Kartenspiel zusieht, LjZv., Kr.
181. komȃra, f. ime črni kravi, kajk.- Valj. (Rad).
182. komárati, -am, vb. impf. 1) krabbeln, po vseh štirih k., auf allen vieren herumkriechen, Mur., Cig., Jan., C., Polj.; mühsam herumschleichen, C.; — 2) sich rühren, arbeiten, sich abmühen: komaraj, in Bog ti bo pomagal, Slom., Svet. (Rok.).
183. komȃrča, f. der Klumpfuß, Kr.- Valj. (Rad).
184. komȃrčast, adj. klumpfüßig: k. konj, Z.
185. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
186. 1. komárčək, -čka, m. dem. komarec.
187. 2. komárčək, -čka, m. = komorač, Jan., Tuš. (R.).
188. komárəc, -rca, m. dem. komar, Jan.
189. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
190. komárjevəc, -vca, m. die Ragwurz (ophrys), Medv. (Rok.).
191. komárnica, f. pastirska koča v senožetih gorskih, Krn- Erj. (Torb.).
192. komárnik, m. das Netz zur Abwehr der Mücken, Fliegen u. dgl., Mur.
193. komȃroma, adv. auf allen vieren gehend, Mur.
194. končimar, adv. = končema, konči, ogr.- C.
195. krȃmar, -rja, m. 1) der Krämer; — 2) žrebelj brez glave, Železniki ( Gor.).
196. krȃmarica, f. die Krämerin.
197. kramarı̑ja, f. die Krämerei.
198. kramarı̑tev, -tve, f. das Hausieren, C.
199. kramáriti, -ȃrim, vb. impf. die Krämerei betreiben; po hišah k., = krošnjariti, hausieren, Cig.
200. krȃmarnica, f. die Krämerbude, Cig.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani