malopridnež (6)

1. maloprı̑dnež, m. der Nichtsnutzige, ein schlechter Mensch.
2. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
3. maloprída, m. = malopridnež: to je nevaren človek, ta maloprida, Zv.
4. maloprı̑dnik, m. = malopridnež, C., Z.
5. nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
6. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani