malobeseden (5)

1. malobesẹ́dən, -dna, adj. wortkarg, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; m. biti s kom, gegen jemanden wortkarg sein, Jurč.
2. malogovǫ́rən, -rna, adj. = malobeseden, Cig., Jan.
3. 2. mȓk, m. 1) das Murren, C.; ni kvrka ni mrka, Ist.- C.; — 2) malobeseden, nepriljuden človek, SlGor.
4. osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
5. túta, f. 1) der Schmollende, Cig.; — der Mucker, die Muckerin, V.-Cig.; — = malobeseden človek, Gor.; — 2) der Tölpel, Dol.- M., Hip.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani