mali (191-290)

191. pę̑tdesetkratən, -tna, adj. fünfzigmalig.
192. pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.
193. 2. petíca, f. 1) die Fünf, Jan. (H.), nk.; — die Quinte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das ehemalige Fünfgroschen- oder Fünfzehnkreuzerstück; stara petica, stara resnica, Slom.- C.; šmarijne petice, Jurč.
194. pę̑tkratən, -tna, adj. fünfmalig; fünffach.
195. plẹ̑zavəc, -vca, m. 1) der Kletterer, Cig., Jan.; — 2) plezavci, Klettervögel (scansores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); plezavec, der Baumläufer (certhia), Jan., Frey. (F.); mali p. = plezar, der "Klener", Levst. (Nauk).
196. plẹ̑zavt, m. der Specht, Gor.- Mik., Cig., C.; mali p., die Baumgrille, der Baumläufer (certhia familiaris), Cig., Frey. (F.).
197. pljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, der einmalige Speichelauswurf.
198. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
199. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
200. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
201. podrẹ́mati, -mam, -mljem, vb. pf. 1) nach einander einschlummern; vsi smo podremali, Z.; — 2) ein wenig schlummern; malo sem podremal.
202. pogǫ́stən, -stna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., Jan., C., nk.
203. pokrı̑vka, f. 1) die Deckelhaube (ehemalige Kopfbedeckung der Männer), Cig.; — 2) die Schabracke, C.
204. polẹ́ganje, n. das oftmalige Lagern.
205. półh, * m. der Bilch (Billich) oder Siebenschläfer (myoxus glis); — mali p., die Eichelmaus, Cig.; die große Haselmaus (myoxus nitella), Frey. (F.); — rjavi p., die kleine Haselmaus ( m. avellanarius), Frey. (F.); — półh, półha, Dol.
206. poprnják, m. = mali kruhek, der Pfefferkuchen, Cig., Jan., C., Nov.
207. pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče- Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras- M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).
208. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
209. potapljȃvəc, -vca, m. 1) der Versenker, der Untertaucher, Cig.; — 2) der Taucher (eine Person), Cig., Jan.; — 3) = pondirek, Frey. (F.); savski p., die Käferente (colymbus minor), V.-Cig.; — tudi: der Taucher, der Säger (mergus), Frey. (F.); veliki, savski ali srednji, mali p., Frey. (F.); — 4) der Hufstempel der Hufschmiede, DZ.
210. potèg, -tę́ga, m. das einmalige Ziehen, der Zug, Cig.; der Zug ( mech.), Cig. (T.); p. z roko, der Handzug, Jan.; p. z lokom, der Bogenstrich, Cig.; na p. izkusiti, auf Zug prüfen, Cig. (T.); — der Schriftzug, Jan.
211. potę̑gljaj, m. das einmalige Ziehen, der Zug, der Strich, Mur., Cig., Jan.; der Zug (in der Malerei), V.-Cig.; napačni p., der Fehlzug, Cig.
212. pótlẹjšnji, adj. nachherig, nachmalig, Mur., Cig., Jan., Zora; nachträglich, DZ.; p. kredit, der Nachtragscredit, DZ.; potlejšnje določbe, naredbe, Levst. (Pril., Cest.).
213. použíti, -žı̑jem, vb. pf. genießen, verzehren; p. kruh, malico, sv. hostijo; do dobrega p., ausgenießen, Cig.; — aufzehren, verbrauchen, consumieren, Cig., Jan.
214. prȃvšnost, f. die Richtigkeit, die Normalität, die Billigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
215. 1. prebíti, -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.- Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — ( praes. prebı̑jem, Št.).
216. prẹ̑d, I. adv. 1) zuvor, vorher, früher; kdor pred pride, pred melje, Mur.; pred ali poslej, früher oder später, Cig.; Pred neznane Srčne rane Meni spati ne puste, Preš.; pred premisli, potlej stori! Z.; pred ta dan, pred to noč, pred ta večer, den Tag, die Nacht, den Abend zuvor, C., jvzhŠt.; — 2) = naprej: pred in pred grešiti, in einem fort fündigen, Krelj; — II. prèd, praep. A) c. acc. vor — hin; p. koga stopiti, postaviti kaj; pred sebe pustiti koga, jemanden vorlassen; — B) c. instr. vor; 1) v krajnem pomenu: pred kom stati; pred hišo sedeti; — 2) v pomenu prednosti: pred vsem, pred vsem drugim, vor allem, vor allem andern; — pred kom biti, dem Range nach vor jemandem sein; — 3) v časnem pomenu: pred smrtjo; p. nočjo, vor Nacht; pred solncem, vor Sonnenaufgang; pred tremi leti; pred malim, vor kurzer Zeit, Levst. (Rok.); = pred kratkim, Cig., Jan.; — III. praef. (po zgledu drugih jezikov, zlasti nemškega, proti svojstvu slov. jezika) vor-: predložiti, predstaviti; (z večine le v knjižnem jeziku); tako je soditi tudi iz takih glagolov izvedene samostalnike ( n. pr. predčut, predpis), ali po njih zgledu napravljene ( n. pr. predgovor).
217. prekávsniti, -kȃvsnem, vb. pf. mit einmaligem Picken durchlöchern, durchpicken, Cig.
218. (premȃł), premȃli, adj. zu klein; — premalo, zu wenig.
219. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
220. prepíkniti, -pı̑knem, vb. pf. mit einmaligem Stechen durchdringen, mit dem Schnabel durchhacken, C.
221. presẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. 1) befallen: presede me, ich erkranke, C.; — 2) aushalten, überstehen: lakoto p., C.; — 3) den Sitzplatz wechseln; tudi: p. se; — 4) widrig werden: tiste malikovske službe so jim presele, Trub.- Let.
222. prikímati, -mam, -mljem, vb. pf. 1) durch Zunicken bejahen, zunicken; p. komu k čemu, na kaj, Cig.; k vsaki reči p., zu allem "ja" sagen, Cig.; — 2) nickend kommen: starčki so prikimali.
223. pritı̑sk, m. der Druck; stroj na veliki ali mali p., die Hoch- o. Niederdruckmaschine, Cig. (T.); — der Andrang (des Wassers, des Blutes, der Menschenmenge u. dgl.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — moralischer Druck, die Pression, Cig. (T.), nk.
224. pȓvokratən, -tna, adj. erstmalig.
225. rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
226. razmáljati, -am, vb. impf. ad razmaliti; zerkleinern, Cig.; r. kruh med otroke, Brot in kleinen Stücken unter Kinder austheilen, Cig.; — r. se, sich verkrümeln, Cig.
227. razščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen trennen, zerkneipen.
228. raztrę́sati, -am, vb. impf. ad raztresti; verstreuen, ausstreuen; — verschleudern: denar nepridno na malikovske službe r., Krelj; — sitnosti r., lästig sein.
229. 2. rẹ̑par, -rja, m. 1) der Rübenhändler, Z.; — der Rübensamenhändler, Gor.; — 2) eine alte Münze: der Batzen, Cig., Jan., Npes.-K.; (= 6 soldi, Alas., Mur.; = 4 kr., Jarn.); o malih reparjih veselo živeti po krčmah, Levst. (Zb. sp.); — prim. bav. "rueblerbatzen, mit dem Gepräge einer Rübe, des Wappens des Salzburger Erzbischofs Leonhard von Keutschach (1495—1518)", Levst. (Rok.); — 3) metulj r., der Rübenweißling, Cig.; — 4) der Monat October, C.
230. rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
231. rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, ( prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
232. sȃnkati se, -am se, vb. impf. zu Schlitten fahren; otroci se sankajo = spuščajo se po malih saneh s hriba, jvzhŠt.
233. sę́dəmkratən, -tna, adj. siebenmalig.
234. slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
235. srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
236. srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
237. starodǫ́bən, -bna, adj. alt, ehemalig, Navr. (Let.).
238. stı̑sljaj, m. das einmalige Zusammendrücken, der Druck, Mur.
239. stọ̑kratən, -tna, adj. hundertmalig.
240. strúmljati, -am, vb. impf. steuern, Cig., Notr.; — fantič, ki na malih saneh spredaj sedi, strumlja, Ig (Dol.).
241. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
242. šę̑stdesetkratən, -tna, adj. sechzigmalig, Mur.
243. šę̑stkratən, -tna, adj. sechsmalig.
244. škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel ( n. phaeopus), Frey. (F.).
245. šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
246. štíridesetkratən, -tna, adj. vierzigmalig.
247. štírikratən, -tna, adj. viermalig.
248. tačásən, -sna, adj. 1) damalig, Mur., Cig.; — 2) derzeitig, einstweilig, Jan.
249. takrátən, -tna, adj. damalig.
250. tədȃnjəc, -njca, m. der Damalige, C.
251. tədánji, adj. damalig, Mur.
252. tədášnji, adj. damalig, C.
253. telę́bati, -am, vb. impf. 1) aus Ungeschicklichkeit plump fallen, anprallen, Mur., Cig.; pred malika poklekuje, teleba na tla, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) auf etwas plump losschlagen: Jezen trdo vanj (v boben) teleba, Npes.-K.
254. tı̑sočkratən, -tna, adj. tausendmalig, Cig., Jan., nk.
255. tọ́likọkratən, -tna, adj. so oftmalig.
256. trávən, -vna, m. mali t., der Monat April; ( der Monat März, ogr.- C.); veliki t., der Monat Mai; ( der Monat April, ogr.- M., C.).
257. trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.
258. 1. trèp, trépa, m. das einmalige Zu- und Aufschlagen der Augenlider: t. očesa, trepi in migi, C.
259. trı̑desetkratən, -tna, adj. dreißigmalig.
260. trı̑kratən, -tna, adj. dreimalig.
261. trinájstkratən, -tna, adj. dreizehnmalig.
262. tŕnjica, f. = mali srakoper, ki gnezdi v trnju, Poh.
263. 1. trǫ̑p, m. die einmalige Ladung der Weinpresse, der Presskuchen, C., M., Dol., BlKr.; koliko tropov si že naprešal? Dol.
264. trzȃj, m. das einmalige Zucken, Jan. (H.).
265. umaljávati, -am, vb. impf. ad umaliti; verkleinern, C.
266. unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.- M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.- Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.- M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid- Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
267. vèčkratən, -tna, adj. mehrmalig.
268. velíkọkratən, -tna, adj. oftmalig.
269. vẹ̑trn, adj. 1) Wind-; vetrni malin, die Windmühle, Levst. (Zb. sp.); — windig, vetrno je, vetrno vreme; — 2) unbeständig, unzuverlässig, Cig., Jan.
270. volȗhar, -rja, m. die Feldmaus, Cig., Jan.; die Schermaus (hypudaeus terrestris), tudi: veliki v., Frey. (F.); mali v. = voluharica, Frey. (F.).
271. vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär ( astr.); koroški v., der große Bär, Postojna- Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom- Erj. (Torb.).
272. vožnjína, f. die (ehemalige) Fahrrobot, Svet. (Rok.).
273. 2. vpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen erregen, aufblasen: ogenj v., Cig., C.; ( nam. vzp-).
274. vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.- Trumm.
275. vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
276. vsakokrátən, -tna, adj. jedesmalig.
277. vsèlẹšnji, adj. was zu jeder Zeit ist, jedesmalig, Cig.
278. zabavíšče, n. der Unterhaltungsort, nk.; z. malim otrokom, ein Kindergarten, Cig. (T.), otročje (otroško) z., nk.
279. zadovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) zufrieden; z. s čim, s kom; z. z malim, genügsam; — tudi: z. česa biti, C.; z. vsega, Vrt.; — 2) = dovoljen 1), zadosten, genügend, ogr.- C.
280. zaklę̑nkati, -am, vb. pf. zu klingen anfangen; žalostno je zaklenkal zvon; an die Glocke schlagen; samo enkrat z. z malim zvonom.
281. zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.
282. zatę́ti, -tnèm, vb. pf. 1) hineinhauen: sekiro z. v kaj, Rib.- Burg. (Rok.); — 2) mit der Hacke, den Zähnen, den Krallen hineinhauend erfassen, C., Z.; einbeißen, Mur., Cig., Rib.- M., Met.; packen: z roko z., C.; napadnika z. za goltanec, Bes.; — habhaft werden, Jan.; jemali so jim, kar se je zatelo (was man erfassen konnte), Levst. (Zb. sp.); — 3) überraschen, ereilen: noč me je zatekla, Cig.; V borštu jo temna noč zatne, Npes.-K.
283. zdr̀k, -dŕka, m. das einmalige Ausrutschen, der Rutscher, Cig., C.
284. zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
285. zgìb, -gíba, m. 1) der Bug, Cig., Jan., DZ.; — der Falz, Jan.; — 2) das Gelenk, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Savinska dol.; v zgibih, in den Gelenken, Z.; — 3) die einmalige Regung, Cig.; prvotni z., die Urbewegung, Cig.
286. zimzélen, m. das Singrün: mali z., kleines Singrün oder Immergrün (vinca minor), Tuš. (R.).
287. zọ̑petən, -tna, adj. nochmalig, Jan.; zopetni zbor, DZ.
288. zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
289. žába, f. 1) der Frosch; zelena ž., der grüne Wasserfrosch (rana esculenta), Erj. (Ž.); morska ž., der gemeine Seeteufel o. Froschfisch (lophius piscatorius), Erj. (Ž.); groba ž. = krastavica, C.; žaba se reka malim otrokom: oj ti žaba mala ti! ta žaba (= der Fratz) že hodi! — 2) = žabica 6), das Anhängeschloss, Cig., C.; — 3) der Reiber (ein um einen starken Stift bewegliches Stück Holz an den Fenstern, um es zuzuhalten), Pot.- Cig.; — 4) die Spule, durch welche der Strick geht, der den Wiesbaum aufs Heu drückt, Z.; — 5) eine Maulkrankheit der Pferde, C.; — pl. žabe, = želve, die Scropheln, Bleiw.- Cig.
290. živȃłski, adj. thierisch, Thier-; živalsko telo, živalska koža; ž. magnetizem, animalischer Magnetismus, Cig.; — zoogen ( min.), Cig. (T.).

   1 91 191

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani