mali (101-200)

101. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
102. gı̑bljaj, m. die einmalige Regung, die Bewegung, Cig., Jan., Cig. (T.), M., C.; — pren. gibljaji v srcu, Jurč.
103. 1. golę̑nəc, -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
104. gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.- Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.- jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — ( compar. gostejši, gošči, C.).
105. gǫ́stọkratən, -tna, adj. häufig, oftmalig, Mur., Cig., C.
106. gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
107. hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.- Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
108. hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.- Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.- C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.- C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter- Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc- Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
109. hodȃj, m. die im einmaligen Gange zurückgelegte Strecke, Z.; der Weg: sobotni hodaj, ogr.- Valj. (Rad).
110. hrȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. hinken, humpeln, Meg., Cig., Jan., Cig. (T.), Šol.; vol hrama, C.; hramali so okoli altarja, Dalm.; žalosten je hramal starček v mesto, LjZv.
111. índašnji, adj. sonstig, Mik.; — einstmalig: indašnji ljudje, ogr.- C.
112. izhȃjati, -am, vb. impf. ad iziti, izhoditi; 1) heraus-, hervorkommen: solnce izhaja, die Sonne geht auf ( nam. v knjigah nav. vzhajati, prim. Cv. VIII. 4.); — erscheinen: časniki izhajajo vsak dan; — abstammen, Cig., Jan.; iz kakega rodu, od Davida i., Cig.; — iz česa i., aus etwas hervorgehen, die Folge sein, Cig., Jan., nk.; to izhaja iz tega, das hat seinen Grund darin, Cig.; — 2) (po nem.) auskommen, sein Auskommen finden; težko i., z malim i., sich mit Wenigem behelfen; ali boš izhajal z denarjem? dobro i. s kom; ni i. ž njim; — 3) i. se (dobro, slabo), ausschlagen, ausfallen, Cig.
113. izmȃnjšati, -am, vb. pf. = zmanjšati, verkleinern, vermindern, Levst. (Nauk); — prim. rus. izmalitь, verkleinern.
114. izpíhniti, -pı̑hnem, vb. pf. durch einmaliges Blasen, Wehen herausbringen; — i. se, in Luftblasen auflaufen: testo se izpihne, C.
115. izpljȗskati, -am, vb. pf. durch mehrmaliges Schlenkern herausbringen, herausschlenkern: vodo iz kupice, Cig.
116. izpodpȏłzək, -zka, m. das einmalige Ausgleiten, C.
117. izprásniti, -prȃsnem, vb. pf. durch ein einmaliges Kratzen herausbringen, auskratzen, Cig.; — nam. izpraskniti.
118. izščéniti, -ščę̑nem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen herausbringen, herauszwicken, Cig.
119. 2. jȃn, m. der Strich (des Feldes, Weingartens, der Wiese), der beim einmaligen Gange der Arbeiter bearbeitet wird, der "Jahn", Jan., vzhŠt.- C.; jan delati, na janu biti, Zora; — iz nem.
120. jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.- Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
121. jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
122. katę́rič, adv. I. interr. welchesmal? zum wievieltenmal? (kterič) vzhŠt.- C.; — II. indef. irgendeinmal, zuweilen, manchmal, C.; ali si že bil katerič na Bezjaškem? (kterič) Raič ( Kol.).
123. katę́rikrat, adv. I. interr. welchesmal? — II. rel. wann; k. koli, wann immer; — III. indef. irgend einmal, manchmal.
124. kədájšnji, adj. manchmalig: kedajšnje (njegovo) govorjenje, Jurč.
125. kèh, kę́ha, m. 1) = kih, das einmalige Niesen, der Nieser, ogr.- C.; — 2) das Husten der Pferde, vzhŠt.- C.
126. kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
127. kı̑h, m. 1) das einmalige Niesen, der Nieser, Cig., Jan., SlN.; na kih reci: Bog pomagaj! C.; — 2) die Niesesucht, der Schnupfen, Jan., Prip.- Mik., Svet. (Rok.).
128. kọ́likokratən, -tna, adj. wie oftmalig?
129. komı̑zg, m. das einmalige Zucken mit der Achsel, Jan.
130. kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Bolc- Erj. (Torb.).
131. kopína, f. die Brombeerstaude (rubus fruticosus), Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; rdeča k. = malina, der Himbeerstrauch, C.
132. koprı̑var, -rja, m. der Nesselspanner, Cig.; mali k., der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa urticae), veliki k., der große Fuchs (vanessa polychloros), Erj. (Ž.).
133. korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.
134. kotánja, f. die Vertiefung, die Grube, Cig., Jan., Erj. (Torb.), Dol.- LjZv.; die Vertiefung des Nestes, Vrt.; — obistna k., das Nierenbecken, Erj. (Som.); — die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, LjZv.; — die Schlucht, M., C.; — die Erdhöhle, Jan.
135. kǫ́ža, f. die (animalische) Haut; iz kože dejati, abhäuten; za kožo mu gre, es gilt seine Haut, es handelt sich um sein Leben; svojo kožo braniti, sein Leben vertheidigen; nihče mu ne more do kože, es kann ihm niemand beikommen, C.; komu za kožo priti, jemandem an den Leib kommen, Cig.; denarje za kožo imeti, ein Knauser sein, M.; debelo kožo imeti, wenig empfindlich sein; dobre kože biti, gut wohlgenährt aussehen, C.; hude kože biti, schlecht aussehen, C.; — die glatte Pflanzenhaut, Pflanzen-, Baumrinde; čebulova k., die Zwiebelhaut; jabolčna k., die Aepfelschale; za kožo cepiti, zwischen Holz und Rinde pfropfen, Pirc.
136. krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.- Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.- C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.- Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.- Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.- C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
137. krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
138. kúha, f. 1) das Kochen, die Kocherei; drv v kuho potrebujemo, Ravn. (Abc.); kuhe se učiti, kochen lernen, Nov.- C.; na kuho iti, hoditi, als Köchin aushelfen gehen, SlGor.; za kuho mora biti studenčnica, C.; kuha in peka, LjZv.; kuha = kuhanje žganja, DSv.; — der Bräu, das Gebräu, Cig., Jan.; — 2) vse, kar se navadno kuha za ljudi in za živali, posebno za svinje, n. pr. repa, korenje, zelenjava itd.; v malin prinesti za kuho in kruh, DSv.; kuho (korenje in repo) porvati na polju, SlN.; — Gekochtes, C.; kuha iz žita storjena, Dict.; — 3) kolikor se enkrat skuha, Valj. (Rad); krompirja za eno kuho, Levst. (Rok.).
139. kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
140. lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.- Mur., Cig., Jan., Npr.- Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.- C., Motnik ( Št.)- Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.- C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
141. mágnjenje, n. das einmalige Winken, Dict., Mik.
142. 2. mȃjnik, m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
143. 2. mȃł, m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.- Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.- C.; — od teh malov, Jap.- Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malı̑, einige Male, katere malı̑? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.- C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.- Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.- Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško ( Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
144. (mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja ( arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.- M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.- Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? ( iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., ( nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
145. mȃlək, -lka, (-ləka?), m. 1) ein kleiner Mensch, der Zwerg, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) der Teufel, Valj. (Rad); — 3) der Wiederhall, Jan.; — prim. malik.
146. málən, -lna, m., Cig., Jan., pogl. malin.
147. malẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) klein werden, Jan.; — 2) mali mi pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen, Jan.; malelo mi je, noge me niso več mogle nositi, Glas.; — 3) fackeln, Jan. (?); — herumschwärmen, Jan. (?)
148. malošǫ̑ləc, -lca, m. učenec malih šol, der Unterschüler, Cig.
149. mę́lin, m. = malin, mlin, die Mühle, C., Prip.- Mik.
150. mę́rica, f. dem. mera; ein kleines Maß; — ein Messgeschirr, Cig.: das Seitel, Ist.; — der Eimer, ogr.- M.; — der Scheffel, Jan., Dalm.- M., KrGora; — kolikor se v malinu vzame za zaslužek, die Mahlmetze; Boš Bogu odgovor dajal, Ker si velike mer'ce jemal, Npes.-K.
151. mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. ( t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.- Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid- Erj. (Torb.).
152. mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
153. mlẹ́ti, mę́ljem, vb. impf. 1) mahlen; Solnce sije, dežek gre, Malin melje brez vode, jvzhŠt.; mlena je, es ist geschehen, Cig.; — kdor prej pride, prej melje, wer zuerst kommt, mahlt zuerst; — zerreiben: barve m., Cig.; — abbröckeln: voda melje breg, das Wasser schwemmt das Ufer ab, Cig.; m. se, sich bröseln, zu Mulm werden, locker werden, Cig.; breg se melje, das Ufer wird unterspült, UčT.; zemlja, pesek, sneg se melje pod nogami, Z.; — kreisförmige Bewegungen machen: pes, tele z repom melje, C., Prip.- Mik.; — noga mi melje, der Fuß ist mir eingeschlafen, C.
154. mlı̑n, m. die Mühle; v mlin nesti; m. na sapo, die Windmühle, Jan.; = m. na veter, Cig.; m. na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; m. na tri tečaje (mit drei Gängen), Cig., Jan.; = m. na tri kolesa, Cig.; = na tri kamene, Jan.; m. na ladijah, die Schiffsmühle, DZ.; mlin melje, kar se mu naspe, = wie man in den Wald hineinruft, so schallt es wieder, Cig.; — noga v mlin gre = melje, der Fuß ist eingeschlafen, C.; — prim. 2. malin.
155. mnǫ́gọkratən, -tna, adj. vielmalig, mehrmalig; (tudi: -kráten).
156. možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
157. mȗharčək, -čka, m. mali m., der Fitissänger, der Birkensänger (regulus trochilus), Frey. (F.); — trstni m., der Weidenzeisig (regulus rufus), Frey. (F.); — beli m., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.).
158. nágnjenje, n. 1) die Handlung des einmaligen Neigens; — 2) (po nem.) die Neigung, der Hang.
159. nẹkdánji, adj. ehemalig, einstig; v nekdanjih časih.
160. nẹkdánjost, f. die ehemalige Zeit, die Vergangenheit.
161. neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
162. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
163. oblízniti, -lı̑znem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
164. obnósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) mit dem Tragen fertig werden: vse bode sama v malin obnosila, Gor.; — 3) = ponositi, abtragen, abnützen: o. obleko, črevlje; obnošena suknja.
165. obółzniti, -nem, vb. pf. mit einmaligem Hervorstrecken der Zunge ablecken, Mur., Jan., Mik., jvzhŠt.; — iz: oblzniti, Mik. (V. Gr. I. 323.).
166. obsìp, -sípa, m. der Damm: mali obsipi, Levst. (Močv.); — der Wall, M.
167. odgréniti, -grę́nem, vb. pf. durch einmaliges Scharren entfernen, wegscharren, Z.; durch Scharren abdecken, ogr.- M.
168. odkljúniti, -kljȗnem, vb. pf. mit einmaligem Picken loslösen, abpicken, Cig.
169. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
170. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
171. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
172. odumẹ́vati, -am, vb. impf. 1) wiederhallen: iz gor se je malik odumeval, Dalm.; kričanje sovražnikov se je odumevalo, Dalm.; zemlja se je odumevala ("odoum-") od njih kriča, Dalm.; vsa hiša se je odumevala ("odom-") od tega sladkega glasa, Dalm.; — 2) aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht zum Bewusstsein zurückkehren, C.; ne odumeva se več, er hat bereits das Bewusstsein verloren, Z.; — prim. odmevati.
173. odvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. o. kar je zavihnjeno; das Umgebogene, Aufgestreifte, Aufgeschlagene durch einmaliges Zurückschlagen in die frühere Lage bringen.
174. okəzmáti, -ȃm, vb. pf. bezupfen: klobuk so do zadnje dlačice pred ogledali in okezmali ("okuzmali"), predno so ga kupili, Jurč.; — prim. kosmati.
175. 1. omésti, -métem, vb. pf. ringsherum ausfegen, abfegen; stene o.; pajčevine po stenah o.; o. orodje po malinu; suknjo o., Krelj; — o. veliko sveta, viel in der Welt herumkommen, Jan.; — o. koga, jemanden hintergehen, Cig.; — ometen = premeten, durchtrieben, C.
176. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
177. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
178. oprásniti, -prȃsnem, vb. pf. o. koga, durch einmaliges Streifen oder Kratzen jemandem eine Wunde beibringen, kratzen, ritzen.
179. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
180. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
181. oskrbovȃłnica, f. die Versorgungsanstalt, Cig., Jan.; — die Bewahranstalt: o. malih otrok, die Kleinkinderbewahranstalt, Cig., Jan.; — das Verpflegsmagazin, Cig., Jan.
182. osmerokrátən, -tna, adj. achtmalig, Jan.
183. osorẹ́nji, adj. dermalig, jetzig, M.
184. otẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad oteti; 1) wegnehmen: Turki so jim po sili otemali vse, kar so mogli, Navr. (Let.); — 2) retten, Cig.; — 3) o. komu kaj, jemandem etwas widerwärtig o. ekelhaft machen, C.; — o. se, sich sträuben, C.; — o. se, widerstehen: jed (jesti) se mi otema, C.
185. oživáliti, -ȃlim, vb. pf. animalisieren, Cig.
186. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
187. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
188. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
189. pavlı̑nčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.
190. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
191. pę̑tdesetkratən, -tna, adj. fünfzigmalig.
192. pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.
193. 2. petíca, f. 1) die Fünf, Jan. (H.), nk.; — die Quinte (im Piketspiel), V.-Cig.; — 2) das ehemalige Fünfgroschen- oder Fünfzehnkreuzerstück; stara petica, stara resnica, Slom.- C.; šmarijne petice, Jurč.
194. pę̑tkratən, -tna, adj. fünfmalig; fünffach.
195. plẹ̑zavəc, -vca, m. 1) der Kletterer, Cig., Jan.; — 2) plezavci, Klettervögel (scansores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); plezavec, der Baumläufer (certhia), Jan., Frey. (F.); mali p. = plezar, der "Klener", Levst. (Nauk).
196. plẹ̑zavt, m. der Specht, Gor.- Mik., Cig., C.; mali p., die Baumgrille, der Baumläufer (certhia familiaris), Cig., Frey. (F.).
197. pljȗnək, -nka, m. das Ausgespuckte, der einmalige Speichelauswurf.
198. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
199. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
200. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).

   1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani