mal (769-868)

769. nẹkterọ̑č, adv. manchesmal, zuweilen, ogr.- C., Vest.
770. nemarnják, m. = malopridnež, SlGor.
771. neprestǫ́pən, -pna, adj. unüberschreitbar: neprestopna doba, die Praeclusivfrist, die Fallfrist, Levst. (Pril.); neprestopno število, die Maximalzahl, Levst. (Pril.); do neprestopnih ... gld., bis zum Höchstbetrage von ... fl., Levst. (Pril.); — unübertretbar: neprestopna postava, Str.
772. neprídən, -dna, adj. 1) unnütz, nutzlos; nepridne besede, Trub., Dalm.; nepridne reči govoriti, Dalm.; obrezati nepridne mladike, Bas.; nepridno modrovanje, Vod. (Izb. sp.); — nichtsnutzig, schlecht; nepridni opravljavci, Dalm.; za nepridnimi maliki hoditi, Dalm.; n. hlapec, Guts. (Res.); — 2) unfleißig, Cig.
773. nèti, conj. = niti, nicht einmal, C.; neti — neti = niti — niti, Mur., vzhŠt.- C.
774. nezabẹ́ljen, adj. ungeschmalzen; nezabeljene jedi.
775. nezdȗšnež, m. der Gefühllose, der Grausame, Mur., C.; veselje nezdušnežev kmalu mine, Ravn.
776. neznȃnski, adj. ungewöhnlich, unerhört, C.; neznansko velik, Št.; — schrecklich, grässlich, Cig., Jan.; po noči na širokem polju je bil sam s takim ne malo neznanskim človekom, Jurč.
777. nì, conj. und auch nicht (v stavku stoji pred glagolom, kakor pri zloženih nikalnicah, še nikalnica "ne"), Levst. (Sl. Spr.); ne delam ni ne molim, Nov.- Mik.; rečeno je nam, da v gozdu ne bomo več sekali ni tudi ne apna kuhali, Levst. (M.); auch nicht, nicht einmal: drugi na tebe ni ne mislijo, Kast.; nẹ́ sicer ni eden ostal, Kast.; — ni — ni, weder — noch, Meg., Guts., V.-Cig., Jan., Schönl.- Met., Levst. (Sl. Spr.), nk.; ni sedla ni druge sprave nema, Trub.; ni včeraj ni danes, Dalm.; ni rosa ni dež ne pridi na vas, Dalm.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
778. níčavnica, f. die obere Reihe der Litzenfäden, der Haarlauf am Webstuhl, M.; — die untere Reihe der Litzenfäden, die Stelze, Z.- Cig.; (mala [spodnja] ličavnica, V.-Cig.); tudi pl. ničavnice, Cig.; — (ničalnice, Geschirrlitzen, DZ.); — nam. nitčavnica? prim. ničnice, nitešnice.
779. ničvẹ̑dež, m. der Nichtswisser: bili smo največ malovedeži in ničvedeži, Jurč.
780. nı̑gdar, adv. niemals, starejši pisatelji, Cv.; nikdȃr, Dict.; ( nav. se piše nikdar).
781. nı̑kdar, adv. niemals; — tako lep, da nikdar tega (tacega), so schön, wie keiner je gewesen.
782. nikọ̑li, adv. niemals; — (šalivo): o svetem Nikoli = nikoli.
783. nìti, conj. auch nicht, nicht einmal, Mik., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), nk.; niti za lek ga ni, Erj. (Torb.); kamena niti še ne vzdigneš, nikar ga boš nesel, Levst. (M.); — niti — niti, weder — noch, Boh., Dict., V.-Cig., Jan., Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.), Prip.- Mik., nk.; = ni — niti, niti — ni, Levst. (Sl. Spr.).
784. nobȇnkrat, adv. keinmal.
785. nōljev, adj. noljev kruh: peče se od zmesi pirjeve, koruzne (sirkove) in ajdove moke, ( furl. noli, Kleienmehl, Schrot), Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
786. norọ̑stən, -stna, adj. 1) närrisch, Dol.; bil sem od mladih kolen malo norosten, Jurč.; norostno vesel, Jurč.; — 2) kollerig, Jan.
787. òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; ( fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.- Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; ( fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.- Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.- Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.- Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.- Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über ( lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.- Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.- C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.
788. obȃkrat, adv. beidesmal.
789. obdẹlovȃnje, n. 1) das Bearbeiten; o. zemlje, die Bodencultur; — die Cultivierung, Cig. (T.); — o. lanu, der Flachsbau, Cig., Jan.; — 2) kar se prinese v malin, da se obdela v stopah, Gor.
790. oberǫ̑čka, f. so viel man mit beiden Händen einmal fasst, beide Hände voll, C.
791. objẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad objeti; umfassen; kdor preveč objemlje, malo objame = wer viel beginnt, endet wenig, Cig.; — umarmen; o. se, sich umarmen.
792. 1. oblȃk, m. 1) die Wolke; hudi oblaki, die Gewitterwolken, Cig.; oblaku zvoniti (vom Wetterläuten), Dol.; = k ọ̑blaku zvoniti, Rib.- Cv.; na oblak streljati, Navr. (Let.); iz velikega oblaka majhen dež = viel Geschrei und wenig Wolle, Cig.; kopasti, mrežasti, plastasti oblak, die Haufen-, Feder-, Schichtenwolke, Jes.; oblaki se podijo, die Wolken treiben; oblaki se stepajo, die Wolken ziehen sich zusammen, Cig.; oblak se je utrgal (pretrgal), ein Wolkenbruch gieng nieder; — 2) die grüne Nussschale, Cig., Malhinje (pri Devinu)- Erj. (Torb.); — 3) die dichtere Schichte, die sich auf Flüssigkeiten (wie Krautwasser, Essig, Milch) bildet, die Haut, C., jvzhŠt.
793. oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort ( phil.), Cig. (T.).
794. oblízniti, -lı̑znem, vb. pf. mit einmaligem Ausstrecken der Zunge ablecken; — luč se oblizne, das Licht flackert auf, Zora; ogenj se je obliznil, das Feuer loderte auf und erlosch, Z.; obliznilo se je = zablisnilo se je, Zora.
795. obnósiti, -nǫ́sim, vb. pf. 1) herumtragen, Cig.; — 2) mit dem Tragen fertig werden: vse bode sama v malin obnosila, Gor.; — 3) = ponositi, abtragen, abnützen: o. obleko, črevlje; obnošena suknja.
796. obọ̑jič, adv. beidesmal, C.; in beiden Fällen, DZ.
797. obółzniti, -nem, vb. pf. mit einmaligem Hervorstrecken der Zunge ablecken, Mur., Jan., Mik., jvzhŠt.; — iz: oblzniti, Mik. (V. Gr. I. 323.).
798. obplę́sati, -šem, vb. pf. einmal umtanzen, Z.
799. obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.- C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.
800. obrȃzar, -rja, m. der Porträtmaler, Cig. (T.), Navr. (Let.).
801. obrȃzarica, f. die Porträtmalerin, Jan. (H.).
802. obrȃzarstvọ, n. die Porträtmalerei, Jan. (H.).
803. obrázən, -zna, adj. 1) Gesichts-: obrȃzne poteze, die Gesichtszüge, nk.; — 2) Porträt-, Bild-, Cig., Jan.; — bildend: obrazne umetelnosti, bildende Künste, Cig. (T.), Navr. (Let.); — bildsam: obrazna tvarina, plastischer Stoff, Cig. (T.); — = slikovit, malerisch, SlN.; — 3) = v podobi rečen, prenesen, bildlich, figürlich, tropisch, Cig., Jan.
804. obrȃznik, m. der Bildner, der bildende Künstler, Cig. (T.), LjZv.; ( der Maler, Ravn.- Valj. [Rad], Preš.).
805. obrẹmeníłọ, n. die Belastung: pravilno o., die Normalbelastung, DZ.
806. obrı̑sje, n. coll. die Contouren: kmalu je bilo videti obrisje male hišice, Jurč.
807. obsę̑žje, n. der Bereich, Cig., Jan., C.; o. slikarstva, das Gebiet der Malerei, Zora.
808. obsìp, -sípa, m. der Damm: mali obsipi, Levst. (Močv.); — der Wall, M.
809. obstáti, I. -stojím, vb. pf. 1) o. koga, sich um jemanden stellen, ihn umgeben, Jarn., Mur.; pogl. obstopiti; — 2) stehen bleiben, stille halten; krogla ne obstoji rada na mizi; pred njegovim pragom obstoji, Ravn.; zvezda nad hišo obstoji, Ravn.: in der stehenden Stellung verbleiben: mi stojimo in podperani obstojimo, ogr.- Valj. (Rad); beharren: o. do konca, Trub., Kast. i. dr.; o. v malovrednosti, v grehih, v zahvalnosti, kajk.- Valj. (Rad); ne o. dolgo v dobrem stališu, kajk.- Valj. (Rad); — bestehen, (eine Probe, eine Prüfung) aushalten: o. pri poskušnji, Cig.; o. pri izpraševanju, Vrtov.; o. na preskušnji, Cig., DZ.; neverni ne obstojijo v sodbi, ogr.- Valj. (Rad); — 3) "gestehen", Jarn., Jan.; (po nem.); — 4) vb. impf. "bestehen"; o. iz česa, o. v čem; (po nem.); — II. stȃnem, vb. pf. 1) stehen bleiben; ona obstane na mestu, Jurč.; voz obstane pred gostilnico, Erj. (Izb. sp.); pesek nju zapelja do kupa drv in ondi obstane, kajk.- Valj. (Rad); — verharren, beharren, Mur.; židovi v svoji hmanjoči i tvrdokornosti obstanejo, kajk.- Valj. (Rad); nikjer ne obstaneš, nirgends harrest du aus, Z.; — bestehen: za "soldake" (= soldate) obstanejo, sie werden bei der Assentierung tauglich befunden, ogr.- Valj. (Rad); — 2) "gestehen"; (po nem.).
810. obtę̑žba, f. die Belastung: pravilna o., die Normalbelastung, DZ.; brez obtežbe, unbelastet, Cig.; blago prosto vsake druge obtežbe, DZ.; — die Erschwerung, Cig.
811. obzíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas öffnen: dete zizek obzine, C.; kdor veliko obzine, malo požre, Cig.; — sich anzueignen versuchen: Moj dohodek je obzinil, Rad bi mene izpodrinil, Levst. (Zb. sp.).
812. ocẹ́jati, -am, vb. impf. ad ocediti; abseihen; von einem Gegenstande eine Flüssigkeit allmählich abrinnen lassen; o. se, durch langsames Abrinnen von einer Flüssigkeit befreit werden; posoda se oceja; nebo se po malem oceja, es regnet kleinweise, Slom.; — o. se, langsam abrinnen: studenčki se ocejajo v potok, Glas.; sveča se oceja, das Licht fließt, Jan.
813. ocvŕtje, n. das Eierschmalz, Jan. (H.).
814. očę̑dək, -dka, m. 1) die Reinigung, Mur.; — 2) die Entleerung, Cig.; prst se bo sprijemala s telesnimi očedki, Cv.; — 3) očedki, der Schmutz, C.
815. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
816. oddəhníti, -dáhnem, vb. pf. o. si, einen ungehinderten, tiefen Athemzug thun; (tudi: o. se, ne morem se o.); — ausschnaufen (nach einer Anstrengung), ausruhen, sich erholen; rekel je (Jezus) učencem: v puščavo, v samoto poj(di)mo, da si oddahnete, Ravn.- Valj. (Rad); vročina pojenjava malo po malo: človek in žival si oddahne, Erj. (Izb. sp.).
817. odgréniti, -grę́nem, vb. pf. durch einmaliges Scharren entfernen, wegscharren, Z.; durch Scharren abdecken, ogr.- M.
818. odímiti, -dı̑mim, vb. pf. anrauchen, anqualmen, berauchen, Cig.; — (v slikarstvu) schwächer malen, verblasen, V.-Cig.
819. odjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) zu Pferde sich entfernen, wegreiten, davonreiten; — 2) vom Pferde steigen, absitzen: Krpan odjaha z male kobile, Levst. (Zb. sp.).
820. odkazováłən, -łna, adj. Anweisungs-: odkazovȃłna sekira, eine Axt zur Anweisung der Bäume, welche gefällt werden sollen, die Malaxt, Cig.
821. odkljúniti, -kljȗnem, vb. pf. mit einmaligem Picken loslösen, abpicken, Cig.
822. odlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich ablösen: skala odleže, Cig.; — 2) leichter, besser werden: odleglo je bolniku; nachlassen: bolečina, jeza odleže, Cig.; vreme je odleglo, Z.; ne odležem ti, dokler ne plačaš, ich gebe nicht nach, bis du mich bezahlst, Cig.; odlezi že, odlezi, höre doch einmal auf, Železniki ( Gor.); — 3) = zaleči, ausgeben: to toliko odleže, kakor ono, Svet. (Rok.); kamor bi dejal deset goldinarjev, odlegli bi kaj, Z.; to že odleže, das reicht schon hin, Z.; — 4) gebären: žena odleže, C.; — o. se, geboren werden: otrok se odleže, C.
823. odlíti, -líjem, vb. pf. weg-, abgießen; preveč je vode v posodi, odlij je malo; odlij, kar je čistega; decantieren ( chem.), Cig. (T.).
824. odmẹ̑nski, adj. Entschädigungs-; najvišji odmenski postavki, die Maximal-Entschädigungssätze, DZ.
825. odmétati, -mę́čem, I. vb. pf. das Wegwerfen beenden, (der Reihe nach) wegwerfen; vse je odmetal od sebe; — II. odmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem vb. impf. ad odvreči; wegwerfen, verwerfen; malovredne ribe odmetajo, Ravn.; obsodila je moje življenje, zato me odmeta, Jurč.
826. odǫ̑rək, -rka, m. was einmal abgeackert wird, die Scholle, Cig.; brazde namakaš, ponižuješ odorke, Ravn.
827. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
828. odsẹhdȏb, adv. = odsehmal, Z.
829. odšávsniti, -šȃvsnem, vb. pf. durch einmaliges Schnappen lostrennen, wegschnappen, Cig.
830. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
831. odtéči, -téčem, vb. pf. 1) weglaufen, Cig.; — 2) gänzlich abfließen, abrinnen; voda je odtekla; kri mu je odtekla, er ist verblutet; = o. se, Cig.; voda se je kmalu po dežju odtekla, jvzhŠt.
832. odumẹ́vati, -am, vb. impf. 1) wiederhallen: iz gor se je malik odumeval, Dalm.; kričanje sovražnikov se je odumevalo, Dalm.; zemlja se je odumevala ("odoum-") od njih kriča, Dalm.; vsa hiša se je odumevala ("odom-") od tega sladkega glasa, Dalm.; — 2) aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht zum Bewusstsein zurückkehren, C.; ne odumeva se več, er hat bereits das Bewusstsein verloren, Z.; — prim. odmevati.
833. odvíhniti, -vı̑hnem, vb. pf. o. kar je zavihnjeno; das Umgebogene, Aufgestreifte, Aufgeschlagene durch einmaliges Zurückschlagen in die frühere Lage bringen.
834. ofrfolẹ́ti, -ím, vb. pf. unter convulsivischen Zuckungen mit den Flügeln schlagend verenden (o ptičih), Mur.; — = umreti: kmalu bo ofrfolel, Gor.
835. oglajeníca, f. soviel Flachs, als man auf einmal durch die Hechel zieht, V.-Cig.
836. okəzmáti, -ȃm, vb. pf. bezupfen: klobuk so do zadnje dlačice pred ogledali in okezmali ("okuzmali"), predno so ga kupili, Jurč.; — prim. kosmati.
837. okísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. säuern, ansäuern; malo kvasu dosti moke okisa, Kast.; — oxydieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
838. okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očı̑, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. ( Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.- Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [ Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel ( zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
839. okǫ̑ličje, n. eine Malvenart (malva nicaeensis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
840. omȃternica, f. ein Weib, das schon einmal o. mehreremale geboren hat, Vod. (Bab.); — die Wöchnerin, Mur.
841. omendlẹ́vati, -am, vb. impf. ( nam. omedlevati) = prežati pri kakem piru, ženitvi ali pri kaki pojedini, Malhinje pri Devinu- Erj. (Torb.).
842. 1. omésti, -métem, vb. pf. ringsherum ausfegen, abfegen; stene o.; pajčevine po stenah o.; o. orodje po malinu; suknjo o., Krelj; — o. veliko sveta, viel in der Welt herumkommen, Jan.; — o. koga, jemanden hintergehen, Cig.; — ometen = premeten, durchtrieben, C.
843. omèt, -mę́ta, m. 1) der Maueranwurf; na moker omet slikati, al fresco malen, Cig.; — 2) der Aufschlag bei Kleidern, C.; — der Rand (des Ackers), Jan.
844. omẹ̑tək, -tka, m. der Pinsel: malarski ometki, ogr.- Valj. (Rad).
845. omę́ti, ománem, vb. pf. abreiben; proso o., die Hirse austreten; — drücken, quetschen, zermalmen, C.
846. ȏndaj, adv. damals, Cig., Jan., nk.; dann, M.; da: ondaj pa je rekel, da sprach er (v priprostem pripovedovanju), jvzhŠt.
847. 2. ondánji, adj. damalig, Mik.; — prim. onda.
848. ȏndašnji, adj. damalig, nk.
849. ọ̑nọkrat, adv. = onkrat, damals, C.
850. 1. opáhniti, -nem, vb. pf. (einmal) anwehen, Mur.
851. opȃra, f. 1) das zum Einbrennen der Fässer bestimmte Wasser, das Verkochwasser, Mur., C.; das Abbrühwasser, Jan. (H.); — 2) der warme Umschlag auf einem kranken Körpertheil, C.; — 3) soparna vročina, kadar po malem dežju zopet solnce sine, Podkrnci- Erj. (Torb.).
852. opísati, -šem, vb. pf. 1) mit einer Umschrift versehen, umschreiben, Cig., nk.; — 2) bunt bemalen, Cig., Jan.; opisano jajce, ein bunt gezeichnetes Ei, Z.; o. se, sich bemalen, Cig.; — 3) beschreiben, schildern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) (einen Ausdruck) umschreiben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
853. opisováti, -ȗjem, vb. impf. ad opisati; 1) umschreiben, nk.; — 2) bemalen, bezeichnen, Cig.; — 3) schildern, Cig., Jan., nk.; — 4) (Ausdrücke) umschreiben, Cig., Jan., Cig. (T.).
854. oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
855. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
856. opotíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. ad opotekniti; 1) vorwerfen, Cig., Jan., Glas.; naj bom ves malopridnež, ako vam bom kdaj kaj opotikal, Levst. (Zb. sp.); — 2) o. se, mit den Füßen anstoßen, straucheln, stolpern; ves se lakote opotičem, Ravn.; — zögern, zaudern, Cig., M.
857. oprásniti, -prȃsnem, vb. pf. o. koga, durch einmaliges Streifen oder Kratzen jemandem eine Wunde beibringen, kratzen, ritzen.
858. opravı̑łnik, m. 1) der Functionär, Cig., Levst. (Pril.); — španski opravilnik na ruskem dvoru, Vod. (Izb. sp.); — der Schaffner, Cig.; der Geschäftsführer, Jan.; — der Agent, DZ.: kupčijski o., der Handelsagent, Cig.; — 2) das Rituale, V.-Cig.; — das Geschäftsnormale, Jan. (H.).
859. oprẹ́sən, -sna, adj. 1) ungesäuert; opresen kruh; ob opresnem kruhu živeti, von ungesäuertem Brote leben, Ravn.- Mik.; opresno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Cig., Pohl. (Km.); opresna repa, Ravn. (Abc.); — opresno mleko, frische Milch, Notr.; — 2) grob; opresno platno, Kr.; — opresno oblečen = preprosto, vsednje oblečen, Notr.; — opresen zid = zid brez malte, GBrda.
860. oprę̑šnik, m. die Leinöldrüse, die Leinöltrester, Gor.; — tudi neka psovka malopridnemu človeku: zopet ne bo nocoj domu mojega oprešnika, Glas.
861. opŕtati, -am, vb. pf. mittelst Tragband auf den Rücken laden; torbo nositi okolo rame oprtano, Jurč.; o. košek gnoja, Zv.; übhpt. auf den Rücken laden, nehmen, Cig., Jan.; o. malho, LjZv.; — o. se, etwas auf den Rücken laden: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim, Jurč.; — o. koga, einen aufhocken lassen, Cig.
862. ǫ́səmdesetkrat, adv. achtzigmal.
863. ǫ́səmdesetkratən, -tna, adj. achtzigmalig.
864. ǫ́səmkrat, adv. achtmal.
865. ǫ́səmkratən, -tna, adj. achtmalig.
866. osı̑pa, f. neka kožna bolezen (morebiti škrlatnica), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — žara o., der Nesselausschlag, Jan. (H.).
867. oskrbovȃłnica, f. die Versorgungsanstalt, Cig., Jan.; — die Bewahranstalt: o. malih otrok, die Kleinkinderbewahranstalt, Cig., Jan.; — das Verpflegsmagazin, Cig., Jan.
868. oslı̑kati, -am, vb. pf. 1) bemalen, Jan. (H.); — 2) schildern, Jan. (H.).

   269 369 469 569 669 769 869 969 1.069 1.169  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani