mal (369-468)

369. bẹlẹ̀g, -ẹ́ga, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig. (T.), C.; — prim. stsl. bêlêgъ.
370. bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke ( n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn- Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
371. bẹ́liti, -im, vb. impf. 1) weißen, tünchen: b. hišo, sobe; danes belimo, heute sind wir mit dem Tünchen beschäftigt; — weiß schminken, Cig.; — beschönigen, Cig.; — 2) bleichen: platno b.; — glavo si b. s čim, sich mit einer Sache den Kopf zerbrechen; skrbi nas ne bodo dalje trle in belile, Ravn.; — 3) glühend machen; železo b.; weiß sieden: srebro b., Cig. (T.); peč b., heiß machen, C., Polj., jvzhŠt.; — b. koga, zum Zorne reizen, C., Z.; — 4) schmalzen, fetten: jedi b.; delo beli vse jedi, Jan. (Slovn.); resnice b. komu, jemandem derb die Wahrheit sagen, Cig., M.; — 5) abbasten, abrinden: kolje, trte, smreke b., C., BlKr., jvzhŠt.; koruzo b., schälen, BlKr.; — die Haut abziehen, schinden: kozla, jagnje, padnino b., Z., BlKr.; — jemanden schinden, betrügen, C.; — 6) b. se, weiß schimmern, C.; gore se bele, Zora; — beli se, es zieht ins Weiße, Cig.
372. bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.
373. bernjáti, -ȃm, vb. impf. sammeln, Jarn.; betteln, Cig.; s svojo malho b. po vaseh, Jurč.
374. besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid- Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci- Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.- Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
375. 1. bìč, bíča, m. 1) die Peitsche; z bičem pokati, mit der Peitsche knallen; mnogo biča, malo piče, Str.; — 2) die Peitschenschmitze, C.; — 3) die Saugwurzel der Pflanzen, C.; božji, (veliki, vražji) b., die Wurzel des Baldrian (valeriana), C.
376. blánja, f. 1) das Brett, Mur., Cig., Jan., SlGor.- C., ogr.- Valj. (Rad); Blanje režem ino nje Lepo skoblim, Danj. (Posv. p.); — 2) der Holzklotz, C., Ajdovščina- Erj. (Torb.); — 3) der Lagerbaum für Weinfässer, Kras- Erj. (Torb.); (blana, Črniče); — mala gredica, Pliskavica (Kras); — prim. it. piana, das Brett, C.
377. blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.
378. bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec- Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta- Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.
379. bobə̀k, -bkà, m. dem. bob; das Böhnchen; etwas einer Bohne Aehnliches: kleine Beere, Knospe, kleiner Knollen; bobki, kleine Schmalzkuchen, Cig.; prim. bob 3); — kozji, ovčji bobki, der Ziegen-, Schafmist; — tudi bȏbək, -bka, Št.
380. bodíka, f. 1) spitzblättriger Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), C.
381. bójevən, -vna, adj. = bojen, Schlacht(en)-: bojevni slikar, der Schlachtenmaler, Cig. (T.).
382. bołščáti, -ím, vb. impf. 1) glotzen: bolščeče oči, Str.; Kaj bolščite in se žalostite? Zora; kaj zmrzujete in bolščite? Jurč.; — oči mu bolšče iz glave, Lašče- Levst. (Rok.); — 2) voda bolšči = malo curi, Lašče- Levst. (M.).
383. bóre, adj. indecl. arm: bore prerok, bore Jakob, Jsvkr.; bore mož, bore jaz, bore mati, bore dete, Gor.- Levst. (Rok.); — bore malo, sehr wenig, LjZv.; — nam. ubore; prim. stsl. nebože, nebore ( voc. od nebogъ).
384. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
385. božı̑čnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.- Valj. (Rad).
386. branìč, -íča, m. = mala lesa, C.; — prim. brana 3).
387. brèz, praep. c. gen. ohne; brez konca in kraja ohne Ende, ins Unendliche; brez skrbi, unbesorgt; brez tega, abgesehen davon, ohnedies; brez malega, mit geringer Ausnahme: brez malega žive Srbi po vaseh, Navr. (Let.); beinahe, Cig.; = brez mala, Jan., C.; brez tega smo lahko, das können wir leicht entbehren; brez kake koli bolezni, ohne irgend eine Krankheit; pomni: brez obene izgovori, Kast.; brez obenega grenkega govorjenja, Kast.; brez nikder nikogar na vsem božjem svetu, ohne irgend jemanden auf der weiten Welt zu haben, Vrt.; brez nobene pomoči, ohne alle Hilfe, Levst. (Nauk); — brezi (zaradi blagoglasja): brezi skrbi, Levst. (Sl. Spr.).
388. bríniti se, brı̑nem se, vb. impf. sorgen, sich kümmern, C., Z., Vrt.; b. se za kaj, Zv.; malo se brine o tem, SlN.; — prim. briga.
389. brodljáti, -ȃm, vb. impf. herumwühlen: b. po malti, Bes.
390. brodǫ̑vje, n. die Flotte, Jan., nk.; malo b., die Flottille, Jan.; — hs.
391. brošūra, f. mala, ne trdo vezana knjižica, die Broschüre, Cig., Jan., nk.
392. brǫ̑zga, f. dünner Straßenkoth, Jan., C.; — das Gepantsche, Cig., C.; — das Gesindel: v službo je jemal najgrje malopridneže: tatove, pijance, vlačugarje in tako brozgo, LjZv.
393. brščíka, f. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), Malhinje (pri Divinu)- Erj. (Torb.).
394. 2. búrica, der Schmalzkübel, Ravn.- Cig.; majhna kablica s kratkima uhoma in pokrovcem, Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); — lesena posoda, v katerej se hrani maslo, Žabče (v Istri)- Erj. (Torb.); — prim. hs. bure, das Fass.
395. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
396. cẹlọ̀, adv. 1) ganz und gar, vollends; celo nič, gar nichts, celo malo, blutwenig, Cig.; tega pa že celo ne, das schon gar nicht; celo svetlo, ganz hell, Schönl.; — 2) sogar, selbst; c. svojega očeta ne posluša.
397. cemènt, -ę́nta, m. prah, ki z vodo zmešan daje tudi v vodi stanovitno malto, der Cement.
398. céniti, cȇnem, vb. pf. po malem kaniti, Ptuj- C.; — prim. caniti.
399. cı̑frati, -am, vb. impf. zieren, bunt schmücken, aufputzen, ogr.- C., Z.; c. se, sich malen, Dol.- Levst. (Rok.).
400. cmokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen; tele ziza (sesa) in cmoka, Fr.- C.; — patschen: po blatu c., C.; dež zmerom gre in cmoka, C.; — klecksen, Jan.; to ni malano, ampak cmokano, V.-Cig.
401. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
402. 3. cǫ̑l, m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava ( Št.)- Vest.; — prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.
403. colnı̑ja, f. colni urad, das Zollamt, Cig., Jan., DZ.; mala c., das Nebenzollamt, DZ.
404. cúrniti, cȗrnem, vb. pf. in einem Strahl entfließen, hervorschießen: malo je curnilo iz posode, C.
405. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
406. čę́stọkrat, adv. oftmals, Meg., Jan., Krelj, ogr.- M., nk.
407. četírikrat, adv. viermal.
408. četírikratən, -tna, adj. viermalig.
409. četŕti, num. ord. der vierte; v četrto, zum viertenmal.
410. četŕtič, adv. zum viertenmal, viertens.
411. četŕtikrat, adv. zum viertenmal.
412. čínək, -nka, adj. winzig, Mik., Št.; — prim. məčinko, Met.- Mik.; iz: mal.
413. číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
414. čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn- Erj. (Torb.).
415. črẹ̀z, * I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.- Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.- Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija- Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn- Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
416. 1. črníca, f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.- Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk- Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.- Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
417. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
418. 2. čúhati, -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
419. dáska, f. die Steinplatte, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. deska.
420. dáskast, adj. plattenförmig: d. kamen, ein Gestein mit plattenförmiger Structur, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.).
421. dę́gniti, dę̑gnem, vb. pf. Strahlen werfen: danes je oblačno, le redko solnce skozi oblake degne, — malo je solnce degnilo, pa se zopet hitro za megle skrilo, ob Muri in Ščavnici, Trst. (Let. 1875, 85.).
422. dẹ́kla, f. 1) das Mädchen (hlapica, die Magd), ogr.- C.; — 2) die Magd; za deklo služiti, als Magd dienen; kuhinjska d., die Küchenmagd; kravja d., die Kuhmagd; mala dekla, die Beimagd, Cig.; — 3) božja dekla, neko bajeslovno bitje, C.; božja dekla = smrt: prej bi bila omečila božjo deklo, belo smrt, Zv.; v vzklikih: božja dekla! jvzhŠt.; divje dekle, nekake Vile, Pjk. (Črt. 33.); — 4) die Dame im Schachspiel, Cig.; — 5) der Bandhaken, die Klammer der Böttcher, Cig.; — 6) neko orodje, s katerim se razbeljen žrebelj prijema, Železniki ( Gor.).
423. dèr, interj. pristavlja se imperativu: poglej der, ogr.- Mik.; privzdigni der malo voz, jvzhŠt.; — iz: dejže, Mik. (V. Gr. IV. 797.).
424. desę́tən, -tna, adj. 1) dekadisch: desetna sestava, die Dekadik, Cig. (T.), Cel. (Ar.); — 2) Decimal-, Cig.; — 3) zehentbar, V.-Cig.
425. desę́ti, num. ord. der zehnte; d. brat, deseta sestra; prim. brat; d. denar, das Laudemium, Cig.; v deseto, zum zehntenmal, Cig., jvzhŠt.; — na deseto vino točiti, = na desetek, BlKr.- M.
426. desę́tič, adv. zum zehntenmal, zehntens.
427. desetíčən, -čna, adj., Cig., Jan.; pogl. desetinski, decimalen.
428. desetı̑nka, f. 1) das Zehntel, Mur., Cig., nk.; — 2) die Decimale, C., UčT., Cel. (Ar.); — 3) mokra mera za 10 bokalov, C.
429. desetı̑nski, adj. 1) Zehent-, zehentbar, Mur., Cig.; desetinska njiva, der Zehentacker, Cig.; desetinska pravica, die Zehentberechtigung, Guts., Cig., Jan.; — 2) Decimal-, C.; desetinsko mesto, die Decimalstelle, desetinska pika, der Decimalpunkt, desetinski ulomek, der Decimalbruch, Cig. (T.); — 3) dekadisch: po desetinskem redu, nach dem dekadischen System, DZ.
430. desę̑tka, f. 1) die Zehn (das Zahlzeichen für zehn), Cig., Jan., Štrek.; — 2) eine Zahl von zehn Personen oder Sachen: d. junakov, Habd.; d. malih zrn, kajk.- Valj. (Rad); ves rožni venec je razdeljen v desetke češenamarij, Cv.; — 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.
431. desę̑tkrat, adv. zehnmal.
432. desę̑tkratən, -tna, adj. zehnmalig.
433. devę̑tdesetič, adv. neunzigstens, zum neunzigstenmal.
434. devę̑tdesetkrat, adv. neunzigmal.
435. devę̑tdesetkratən, -tna, adj. neunzigmalig.
436. devę́tič, adv. neuntens, zum neuntenmal.
437. devę̑tkrat, adv. neunmal.
438. devę̑tkratən, -tna, adj. neunmalig.
439. devetnájstič, adv. zum neunzehntenmal, neunzehntens.
440. devetnájstkrat, adv. neunzehnmal.
441. devetnájstkratən, -tna, adj. neunzehnmalig.
442. 1. dę́ža, f. 1) der Kübel (zlasti posoda za maslo); — 2) der Bienenkorb, C.; — 3) die Mulde, die Maltertruhe, C.; — iz nem. "Döse", Mik.
443. dəžljáti, -ȃm, vb. impf. = po malem dežiti, Dol.
444. díšati, -ím, vb. impf. 1) einen Geruch von sich geben, riechen; lepo d.; d. po čem, nach etwas riechen; vino po sodu diši, der Wein hat einen Fassgeruch; dišeč, wohlriechend; — 2) schmecken, munden; nič mi ne diši (jesti), ich habe keinen Appetit; lačnemu tudi malo zabeljena jed diši, der Hunger ist die beste Würze, Cig.; — 3) = duhati, riechen: imaš nos, pa diši, Dol.; — imajo nos in ne diše, Dalm.; d. smrad peklenski, Jsvkr.
445. divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.- Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
446. dò, * I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.- M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.- Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.- Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
447. dobı̑vəc, -vca, m. der Erlanger: veliko prosnikov malo dobivcev, Z.; — der Gewinner, Cig., Jan., C.; — der Sieger, Cig.
448. dogospodáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) d. do dveh kmetij, es zu zwei Huben bringen, Polj.; — 2) abwirtschaften: kmalu bo dogospodaril.
449. doklásti, -kládem, vb. pf. (Futter) zulegen: še malo mrve volom dokladi, Valj.- Jan. (Slovn.).
450. dolíti, -líjem, vb. pf. dazugießen, zufüllen, nachgießen; dolij še malo, da bo poln sod.
451. domísliti, -mı̑slim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.
452. doplę́sati, -šem, vb. pf. 1) tanzend gelangen, erreichen; — 2) das Tanzen beendigen, austanzen; kdor rad pleše, kmalu dopleše, Jan. (Slovn.).
453. doséliti se, * -sę̑lim se, vb. pf. einwandern, Cig. (T.); pravih Hrvatov se je tega stoletja na Dolenjsko le malo doselilo, Slovan.
454. dosihdȏb, adv. = dosihmal, Cig.
455. doskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. bis zu einem Ziele springen, im Sprunge erreichen; zaganjajo se, a le malokateri doskoči, Str.
456. dóstikrat, adv. genug oft; — oftmals.
457. dóstikratən, -tna, adj. oftmalig, Mur., Jan.
458. dotedánji, adj. bis damals reichend: vsi dotedanji znanstveni spisi, Let.
459. doznávati, -am, vb. impf. ad doznati; erfahren: s stričevega doma sem doznaval ubogo malo, Erj. (Izb. sp.).
460. 1. drága, f. 1) die Wasserfurche ( z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.- C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.- Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
461. dramolēt, m. mala drama, das Dramolet, Cig. (T.).
462. drdráč, m. die Thurmratsche in der Charwoche, Dol.; dŕdrač, -áča, Štrek., Malhinje- Erj. (Torb.).
463. drẹvę̑sce, n. dem. drevo; 1) das Bäumchen; — 2) malo drevesce, das Geißblatt (lonicera caprifolium), C., Medv. (Rok.).
464. dríčati, drı̑čam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.
465. drobírjast, adj. splitterig, malmicht, Cig.
466. drobíž, m. coll. kleine Dinge, kleine Stücke, kleine Abfälle u. dgl.; — tudi o malih otrocih: ta drobiž nikoli ne miruje, jvzhŠt.; — das Kleingeld, die Scheidemünze; nimam drobiža, moram izmenjati.
467. drobnoslikár, -rja, m. der Miniaturmaler, nk.
468. drobnoslikȃrstvọ, n. die Miniaturmalerei, nk.

   1 69 169 269 369 469 569 669 769 869  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani