mak (179)

1. 1. màk, máka, m. jajce v mak, ein weichgesottenes Ei, Habd.- Mik.; (žena je v mak = je pijana, SlGor.); — prim. hs. na umak.
2. 2. màk, máka, m. der Mohn (papaver); vrtni m. (p. somniferum), der Gartenmohn; divji m., die Klatschrose (p. rhoeas), Cig., Jan., Tuš. (R.); — zajčji m., das Frühlingsadonisröschen (adonis vernalis), Vrt.; za en mak, en mak vreden, einen Pfifferling wert, nichtsnutz, Št.; — tudi: mȃk, Valj. (Rad).
3. 3. màk, máka, m. šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih, Krn- Erj. (Torb.); — iz furl.
4. makacàł, -ála, m. der Hebel; v uganki: črn majhen makacal veliko klado zgane (= bolha), Tolm.- Erj. (Torb.).
5. makálọ, n. die Flachsröste, Mariborska ok.- C.; — prim. močilo.
6. makao, m. der langschwänzige Ara oder Macao (macrocercus macao), Erj. (Ž.).
7. makarōn, m. makaroni, eine Art Nudeln, it. maccaroni, Cig., Jan.
8. makarōnar, -rja, m. der Maccaronimacher, Cig.
9. makarōnək, -nka, m. die Maccaroninudel, Jan.
10. makarōnski, adj. iz dveh ali več jezikov mešan, maccaronisch ( stil.), Cig. (T.).
11. mákast, adj. mohnartig, Cig.
12. makatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf., Cig., M.; pogl. 2. meketati.
13. mȃkəc, -kca, m. dem. 2. mak, kleiner Mohn, Valj. (Rad).
14. māki, -ija, m. der Maki (lemur catta), Erj. (Z.).
15. maklèn, -ę́na, m. der Feldahorn (acer campestre), Cig., Jan., Tuš. (R.), Ig (Dol.); — der Spindelbaum (evonymus), Zora, Notr., BlKr.
16. maklę̑nje, n. coll. der Feldahornwald, Z., SlN.
17. maklę́novina, f. das Feldahornholz, Cig.
18. mȃklja, f. žitna ali travna bilka, sploh vsaka tenka in dolga betvica, s katero otroci drezajo v murinovo (= der Feldgrille) jamico, da bi ga pregnali iz nje, (makulja) Erj. (Torb.).
19. mákniti, -nem, vb. pf. = mekniti.
20. makǫ̑tər, -tra, m. stopni glavič, ki tere, der Stampfstößel, C., Raič ( Let.), Zora; — der Stößel übhpt., ogr.- C.; iz: mak + tr-eti.
21. mákov, adj. Mohn-, vom Mohn; bela kakor m. cvet, Npes.-K.; makova glava, das Mohnhaupt; makova potica, der Mohnfladen, Cig., Jan.; m. sok, der Mohnsaft, Cig.
22. mákovčica, f. neko jabolko, (mȃkovčica) Valj. (Rad).
23. mákovec, m. 1) makovci, Mohne (papaveraceae), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Mohnsaft, Jarn.
24. mákovica, f. 1) das Mohnhaupt, Cig.; — 2) der Mohnstrudel, vzhŠt.- C., ogr.- C.
25. makovína, f. das Papaverin ( chem.), Cig. (T.).
26. mákovišče, n. der Acker, auf dem Mohn gepflanzt war, Jan., M.
27. mákovka, f. das Mohnhaupt, Mur., Cig., Jan.
28. mákovnast, adj. mohnartig, Cig.
29. mákovnik, m. der Mohnkuchen, Let.
30. makovnjáča, f. der Mohnkuchen, C., kajk.- Valj. (Rad).
31. makrēla, f. die Makrele (scomber), Cig., Jan.
32. makrobiōtika, f. nauk, kako si življenje dolgo ohraniti, die Makrobiotik, Cig.
33. makrokōzəm, -zma, m. veliki svet, mišljen v podobi človeškega organizma, der Makrokosmus, Cig. (T.).
34. maktáti, -ȃm, vb. impf., Mur., pogl. mektati.
35. makulatūra, f. tiskovine, ki nimajo več nobene vrednosti ali so pokvarjene, die Maculatur, Cig., Jan.
36. makúžav, adj. = kužav, im Wachsthum zurückbleibend, schwächlich, SlGor.- C.
37. cmakàn, -ána, m. der beim Essen schmatzt, Mik.
38. cmȃkanje, n. das Schmatzen, Z.
39. cmȃkati, -am, vb. impf. schmatzen, Z.; auf nassem Boden herumtreten, patscheln, Jan., C.; — prim. cmokati.
40. číčimak, m. der gemeine Judendorn (zizyphus vulgaris), Z., Tuš. (B.).
41. domákniti, -nem, vb. pf. = domekniti, Cig.
42. drẹmák, m. der Schläfrige, SlN.
43. hromák, m. der Lahme, C.; hromak vzame kljuko iz kota, Zv.; — der Krüppel, Jan.
44. izmakatáti, -atȃm, -áčem, vb. pf., Cig., pogl. 2. izmeketati.
45. izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.
46. izmákniti, -nem, vb. pf., pogl. izmekniti.
47. izmáknjenje, n. die Verrenkung, Cig.
48. kājmakam, m. turški namestnik, der Kaimakam, Jan.
49. krmák, m. das Mastschwein, Z., Jan. (H.).
50. kȗkmak, m. der Feld-, Blätterpilz oder Champignon (agaricus campestris), Meg., V.-Cig., Tuš. (R.); — iz nem. kucken-mucken, LjZv.
51. kȗpmak, m. = kukmak, C.
52. namȃka, f. 1) die Einfeuchtung, die Einweichung, Cig.; — die Beize, Z.; — die Bewässerung: n. polja, Zora; — 2) die Sauçe, die Tunke, Z.
53. namȃkanica, f. die durch Eintauchen verfertigte Talgkerze, die Tauchkerze, Cig., M., Z.
54. namȃkanje, n. das Bewässern, das Nassmachen, das Eintunken.
55. namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.
56. namákniti, -nem, vb. pf., pogl. namekniti.
57. nẹmák, m. der Stumme, Habd.- Mik., vzhŠt.- C., kajk.- Valj. (Rad), DZ., Zora; — der Blödsinnige, Volk.- M., vzhŠt.- C.
58. ocmȃkati, -am, vb. pf. = ocmokati, Dalm., Bas.
59. odmȃkanje, n. das Aufweichen, M.
60. odmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad odmočiti; aufweichen, M.; v vodi kaj o., Z.; — o. se, aufgeweicht werden (um losgetrennt werden zu können), jvzhŠt.
61. odmákniti, -máknem, vb. pf. = odmekniti.
62. omȃka, f. 1) die Tunke, die Sauce, V.-Cig., Jan., DZ., LjZv.; — 2) die Tinctur, Mur., V.-Cig., Jan.; zlata o., die Goldtinctur, Šol.
63. omȃkanje, n. das Tunken.
64. omȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad omočiti; netzen, Jarn.; — tunken, eintauchen, Cig., Jan.; v skledi o. kaj, Trub., Dalm.; — durch Eintauchen weich machen, Jan.
65. osmák, m. 1) der Achtjährige, Habd.- Mik., Cig.; — 2) der Octavaner, Valj. (Rad); — 3) das Achtgroschenstück, C.; ein Achtsoldistück, Alas.; — das Achteimerfass, Cig., Jan.; — 4) prvi, zadnji o., erstes, letztes Mondesviertel, C.; — 5) der Achtelkreis, der Octant, h. t.- Cig. (T.).
66. pocmȃkati, -am, vb. pf. bepatzen, beklecksen, Lašče- Levst. (M.).
67. podmȃkati, -am, vb. impf. ad podmočiti; unten befeuchten, bewässern, Mur.; — versumpfen, Cig., Jan.
68. podmákniti, -nem, vb. pf. = podmekniti, Cig., Jan., C.
69. pomȃka, f. 1) die Anfeuchtung, Cig.; — 2) die Tunke, die Sauce, Cig., Jan.
70. pomȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad pomočiti; eintunken.
71. pomákniti, -máknem, vb. pf. = pomekniti.
72. pomakováti, -ȗjem, vb. impf. = pomakati, M.
73. premȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad premočiti; durchnässen, durchdringen (von einer Feuchtigkeit); dež nas je premakal, jvzhŠt.; — tukaj premaka, hier rinnt es, jvzhŠt.; sod premaka, das Fass rinnt, jvzhŠt.; papir premaka, das Papier schlägt durch, Cig.
74. primȃka, f. die Befeuchtung, Cig., Vrt.; strnem manjka primake, SlN.; imeti kaj za primako za suho grlo, Jurč.
75. primȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad primočiti; befeuchten, Cig.; dež setvam dobro primače, C.
76. primȃkljaj, m. ein Trunk, Z.; ima vedno pripravljen kak grižljaj in primakljaj, SlN.
77. primákniti, -nem, vb. pf. = primekniti.
78. primakováti, -ȗjem, vb. impf. = primakati, Z.
79. razmàk, -máka, m. der Abstand, h. t.- Cig. (T.), DZ.
80. razmȃka, f. die Aufweichung durch eine Flüssigkeit, V.-Cig.
81. razmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad razmočiti; in einer Flüssigkeit weich machen, zerweichen, aufweichen.
82. razmákniti, -nem, vb. pf. = razmekniti.
83. sedmák, m. 1) der Septimaner, Valj. (Rad); — 2) ein siebenjähriges Pferd, Cig.; — 3) ein siebeneimriges Fass, Cig.; — 4) die Sieben, Z.; — ein Mondesviertel: danes je s., ne pojdemo kosit, BlKr.
84. sedmákinja, f. eine siebenjährige Stute, Cig.
85. siromák, m. ein armer, elender Mensch, der Arme; tudi: siromàk, -áka, Cv.
86. šumák, m. ein alberner, dummer Mensch, Habd.- Mik.
87. umákniti, -nem, vb. pf. = umekniti.
88. zamȃk, m. ein entlegener Winkel der Erde, Ist.- Cig.
89. zamȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zamočiti; von Feuchtigkeit durchdrungen werden lassen; einweichen, Mur.; želodec z vinom z., Let.; z. se, Feuchtigkeit in sich aufnehmen.
90. zamakljìv, -íva, adj. entzückend, Cig.; kako zamakljiv je pogled na daljne planine, Glas.
91. zamákniti, -nem, vb. pf. = zamekniti.
92. zamáknjenəc, -nca, m. der Verzückte, M.
93. zamáknjenje, n. die Verzückung; die Extase; die Entzückung, Cig., Jan.; Kak od zamaknjenja je vsa prevzeta! Preš.
94. zamáknjenka, f. die Verzückte, M.
95. zamáknjenost, f. die Verzücktheit; — das Entzücken, Jan.
96. zmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zmočiti.
97. búčica, f. dem. buča; — makove bučice, Mohnköpfe, Z.; — der Leinwandknopf, Jan., C., vzhŠt.
98. bukovčica, f. neka goba: = pečenka, kukmak, Poh.
99. cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.
100. čebúlov, adj. Zwiebel-; čebulova umaka, die Zwiebelsauce.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani