maj (439)

1. máj, m. 1) der Monat Mai; — 2) obeljeno drevo (smreka), ki se postavlja največ o kresu in o sv. telesu, der Maibaum, Cig., M., Tolm., Gor., Notr.; nosili so maje, Dalm.; — prim. bav. mai, v istem pomenu, Levst. (Rok.).
2. maják, m. der Leuchtthurm, Cig. (T.), Vrt., DZ., SlN.- C.; — rus.
3. majakovína, f. die Leuchtthurmgebür, DZ.
4. májalica, f. das Schwanken, Cig.
5. majȃłnik, m. = nihalo, das Pendel, Jan.
6. majálọ, n. ein unbeständiger Mensch, Cig.
7. májanje, n. das Wankenmachen, das Erschüttern; — das Schwanken, das Wackeln.
8. májast, adj. schwingend, beweglich, Jarn.
9. májati, -jam, -jem, vb. impf. 1) hin und herbewegen, erschüttern, wanken machen; drevce m.; — schwankende Bewegungen machen: z glavo m.; — vreme maje (vse je napravljeno na dež, ali vendar se drži, da še ne gre), Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) m. se, wanken, schwanken, wackeln; miza, steber se maja; zob se mi maja; za glavo se mu maja, es gilt seinen Kopf, Cig., Ravn.- Mik.
10. májati, -ím, vb. impf. = viseti, hangen, Cig., Tolm.- C., Polj.; zvon maji, Cig.; klobuk maji na kljuki, Polj.; skala maji na cesto, Polj.; vse na njem maji, Cig.; — stecken: muha pijana le maji v krčmi, Polj.; gospodarstvo njegovo že hodi pri koncu, toliko, da še maji, Polj.
11. majàv, -áva, adj. wankend, schwankend, wackelig, Cig., Jan., Cig. (T.); — wankelmüthig, Mur.
12. majȃvəc, -vca, m. 1) der Schüttler, Jan.; — 2) der Schlotterkopf, Cig.; — das Pendel, Jan., SlN.- C.
13. majávən, -vna, adj. = majav, Cig.
14. májavica, f. die Unbeständigkeit, V.-Cig.
15. majávnost, f. = majavost, Cig.
16. majávost, f. die Unentschlossenheit, Cig.; der Wankelmuth, Let.
17. mȃjcəkən, -kəna, adj. sehr klein, Dict.; ("majcikin, majcekin", Dict.; "majciken", Cig.; "majcken", Mik.; "majckin", Cig.; "majckino", ein bisschen, Mur.).
18. mȃjcən, -cəna, adj. sehr klein, winzig, Cig., Jan., Mik., SlGor.- C.; To dete majceno, Npes.-Vraz; (majcin, Cig., Jan., Trub.- Mik.; on je bil majcine postave, Schönl.).
19. mȃjcikọ, adv. ein bisschen, Npes.-Vraz.
20. mȃjčicin, adj. = majciken, Cv.
21. mȃjčkən, -kna, (-kəna), adj. sehr klein, winzig; (majckin, Cig.).
22. mȃjčknost, f. = die Kleinheit, die Geringfügigkeit; (-kenost, -kinost), Cig., Jan.
23. majdalę̑nka, f. breskva, ki zori o sv. Majdaleni, Rihenberk ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neka hruška, Zora.
24. majək, -jka, m. = majnik, das Echo, C.; grozno je zavpil in majek je letel v drugo stran, Glas.
25. maję́lovəc, -vca, m. der Tannenwedel (hippuris), Tuš. (B.), Zora.
26. májən, -jna, adj. Mai-; majno maslo, im Mai bereitetes Schmalz, Lašče- Levst. (Rok.); — neko mazilo iz masla in razhudnikovih jagod, M., Z.
27. májenje, n. das Schälen, Cig.
28. majerȃn, m. = majeron, Cig.
29. majerǫ̑n, m. der Majoran (origanum majorana).
30. májev, adj. Mai-: majeva roža, die Mairose, Cig.
31. mȃjež, m. der Schlotterkopf, Cig.
32. mȃjhən, -hna, (-həna), adj. klein; m. človek; gering, unbedeutend; za majhen denar, um einen geringen Preis; — majhno, ein wenig; — iz malhen, prim. hs. malahan, Mik.
33. mȃjhin, adj. = majhen, Dalm., Schönl., Navr. (Let.), Cv.
34. mȃjhnast, adj. kleinlich, ("majhinast") V.-Cig.
35. mȃjhnič, m. der Zwerg, (majhenič) C.
36. mȃjhnost, f. die Kleinheit, Cig., Jan.; (majhenọ̑st, Dict.).
37. majhnóta, f. die Kleinigkeit, die Geringfügigkeit, Cig., Jan.
38. majhnótən, -tna, adj. geringfügig, Jan.
39. majı̑łnik, m. orodje, s katerim košarji majijo zeleno vrbje, Cig.
40. majílọ, n. das Schäleisen, Cig.
41. májiti, -im, vb. impf. schälen, abrinden, abbasten, Cig., Jan., Gor., Notr., Fr.- C.; piščali m., Schalmeien (durch Entrinden von Weidengerten) machen, M., Npes.-Schein.; koruzo m., den Mais ausziehen, den Kukuruz schälen, Polj.; krompir m. "kakor Gorenjci pravijo", Jurč.; — m. se, sich schelfen: koža ( n. pr. na roki) se maji, die Haut schelft sich, Cig., Polj.; — vrbje se maji, von den Weidenruthen lässt sich die Rinde leicht abstreifen, M., Gor.; — prügeln: to so ga majili! M.; — lenobo, lenarta m., auf der faulen Haut liegen, Cig.; lačnega m., sehr hungrig sein, Cig.; tudi: majíti, Dol.; — iz nem. ( dial.) maien, dem Baum die Rinde abschälen, Štrek. (Let., Arch.).
42. majı̑vəc, -vca, m. der Schäler, Cig.
43. mȃjnica, f. das Ruhrkraut (gnaphalium dioicum), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
44. 1. mȃjnik, m. der Monat Mai.
45. 2. mȃjnik, m. das Echo, der Wiederhall, Gor.; kako majnik po hrastju leti! Gor.; pastirji vriskajo, da s holma do holma majnik leti, Zv.; — prim. malik.
46. majǫ́ličica, f. dem. majolika 2).
47. majǫ́lika, f. 1) die ordinäre Fayençe, (Majolika) Cig.; eine Vase aus Majolika, Cig.; — 2) = eine Art Weinkrug; cel dan pri kvartah in majolikah sedeti, Jsvkr.; — prim. it. maiolica, unechtes Porzellan.
48. majǫ́likast, adj. majoliki podoben (po barvi): majolikasta ruta, Zv.
49. majōr, -rja, m. najnižji štabni častnik, der Major.
50. majorān, m. der Majoran (origanum majorana), Tuš. (R.); — prim. majeron.
51. majorāt, m. prednost najstaršega v dednem nasledstvu, das Majorat.
52. majōrka, f. die Majorsfrau, LjZv.
53. majúkati, -kam, -čem, vb. impf. s perotmi m., mit den Flügeln schlagen, ogr.- Valj. (Rad).
54. majútati, -am, vb. impf. hin und her bewegen, C.
55. majžar, -rja, m. = aržet, žep, SlGor.
56. gmȃjna, f. iz nem. Gemeinde; pogl. občina; — tudi: die Gemeindeweide.
57. grmȃj, m. der Taschenkrebs (platicarcinus pagurus), Čres- Erj. (Torb.), Jan. (H.); — hs.
58. izmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. i. perilo, die Wäsche im Wasser ausschwenken, Lašče- Levst. (Rok.).
59. izpodmájati, -mȃjam, -májem, vb. pf. von unten erschüttern, Cig.; sedež, prestol komu i., Ravn.
60. izsmȃjati, -am, vb. impf. ad izsmoditi; ausflammen: i. puško, Cig.
61. kačomȃjka, f. ženska jopa, Zora.
62. kočemȃjka, * f. kurzes, weibliches Oberkleid; — prim. kačomajka.
63. kolomajsati se, -am se, vb. impf. herumwetzen, Cig., M.
64. kọ̑maj, adv. 1) kaum; — 2) = prav, recht, Met.; komaj vam je, Burg.; komaj ji je; zakaj se ni varovala? Jsvkr.
65. komajsati se, -am se, vb. impf. sich herumbalgen, Cig., Polj.
66. kosmȃjka, f. neko jabolko, Kanal- Erj. (Torb.).
67. namájati, -jam, -jem, vb. pf. ein wenig wackelig o. locker machen; — n. se, zu wackeln anfangen, Z.
68. namájiti, -im, vb. pf. 1) anschälen, lachen: smreko n., Cig.; — 2) eine gewisse Menge schälen; n. veliko smrek; — 3) abprügeln, Notr.
69. nemȃjhən, -hna, adj. namhaft beträchtlich, Jan. (H.).
70. neomájən, -jna, adj. unerschütterlich, Cig. (T.); neomajna podstava rodoljubju, LjZv.; neomajni zakoni, Str.
71. neomajljìv, -íva, adj. = neomajen, Cig.
72. obmájati, -ím, vb. pf. = obviseti: muha v pajčevini, kmet v krčmi obmaji, Polj.
73. odmájati, -jam, -jem, vb. pf. 1) locker, wackelnd machen: klin se ne da odmajati, jvzhŠt.; — 2) o. z glavo, durch Kopfschütteln verneinen.
74. odmajávati, -am, vb. impf. ad odmajati; 1) locker machen, jvzhŠt.; — 2) den Kopf schütteln (zum Zeichen der Verneinung): neverno je odmajaval, Levst. ( Glas.).
75. odmájiti, -im, vb. pf. durch Abschälen entfernen, wegschälen, Cig.
76. 1. omájati, -jam, -jem, vb. pf. locker o. wackelig machen; omajan, wackelig; — o. se, locker werden: zob se mi je omajal; — aus dem Zustande der Ruhe bringen, Cig.; jezik se mu je omajal, er ist gesprächig geworden; — erschüttern, untergraben, Mur., Cig., Jan., nk.
77. 2. omájati, -am, vb. pf. = omajiti, Cig., Ravn.
78. omajávati, -am, vb. impf. = omajevati, Cig.; zob se omajava, der Zahn wird locker, Cig.
79. omȃjčevina, f. die Schale, die abgeschälte Haut: krompir v omajčevinah = krompir cel kuhan, Polj.
80. omȃjək, -jka, m. = olupek, die abgeschälte Haut oder (weiche) Rinde: krompirjevi omajki, Notr., Polj.
81. omajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad omajati; wackelig oder wankend machen, bewegen, erschüttern.
82. omájiti, -im, vb. pf. abrinden, abschälen, Cig., Jan., C.; o. smreko, Polj.; omajil sem se tu, die Haut hat sich mir an dieser Stelle abgeschält, Polj.
83. podmájən, -jna, adj. tückisch, (potmajen) Mur., Jan.; — pogl. podmajiti se.
84. podmájenəc, -nca, m. tückischer Mensch, (potm-) Cig.
85. podmájenost, f. die Tücke, (potm-) Cig.
86. podmájiti se, -im se, vb. pf. sich ducken, Cig.; podmajen, tückisch, Cig.; (potmajena, die Muckerin, Cig.); podmajeno gledati, finster blicken, C.; — prim. podmuliti se, podmuriti se.
87. podmȃjnež, m. = podmajenec, Cig. (potm-, Mur.).
88. polomȃj, m. = polom, das Brechen, Z.; — der Sturm, Jan., UčT.
89. pomájati, -jam, -jem, vb. pf. ein wenig bewegen, schütteln; z glavo p., den Kopf schütteln.
90. pomajávati, -am, vb. impf. = pomajevati, C.
91. pomajeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pomajati; wiederholt bewegen oder schütteln; z glavo p.
92. potmájenəc, -nca, m., Cig., pogl. podmajenec.
93. premájati, -jam, -jem, vb. pf. erschüttern.
94. premȃjhən, -hna, adj. zu klein; — überaus klein.
95. primájati se, -jam, -jem se, vb. pf. wackelnd kommen.
96. razkomajsati, -am, vb. pf. posteljo r., das Bett zerrammeln, Cig.
97. razmájati, -jam, -jem, vb. pf. wackelig o. wankend machen; r. se, wackelig werden, zu wackeln anfangen: zob se mi je razmajal; — jezik se mu je razmajal, er ist gesprächig geworden; — erschüttern, nk.
98. smájən, -jna, adj. = smejen, smojnat, sehr dürr, trocken: smajna trava, Goriška ok., Tolm.- Erj. (Torb.).
99. umájiti, -im, vb. pf. losschälen: u. piščal, aus losgelöster Weidenrinde eine Hirtenpfeife machen, Mik.
100. usmȃjati, -am, vb. impf. ad usmoditi; ( eig. versengen): = udrihati, u. koga z bičem, s polenom, Polj.; — u. kos kruha, in ein Stück Brot tüchtig hineinbeißen, Polj.

1 101 201 301 401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani