madež (34)

1. mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.- Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.
2. mȃdežast, adj. makelig, bemakelt, Cig.; — ( pren.) boš v svoji hudobiji madežasta pred menoj, Škrinj.
3. mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
4. mȃdežək, -žka, m. dem. madež; višnjav m., Preš.
5. mȃdežən, -žna, adj. makelig, makelhaft, Jan., Mur., M.
6. madeževáti, -žȗjem, vb. impf. bemakeln, Cig., M.
7. brezmádežən, -žna, adj. fleckenlos, mackellos, Mur., Cig., Jan., nk.; brezmadežno vedenje, tadellose Aufführung, DZ.
8. brezmádežnost, f. die Mackellosigkeit, die Unbeflecktheit, Mur., Cig., Jan., nk.
9. nemȃdežljiv, adj. unbefleckt, Krelj- M.
10. neomȃdežan, adj. = neomadeževan, Cig., DZ.; unbescholten, Cig., DZ.
11. neomȃdeževan, adj. unbefleckt, makellos; — unbescholten.
12. neomȃdeževanost, f. die Makellosigkeit; — die Unbescholtenheit.
13. obmȃdeževati, -ujem, vb. pf. = omadeževati, Mur.
14. omȃdežati, -am, vb. pf. besudeln, beflecken, Cig., C.; — bemakeln, schänden, Cig.; Bogu se ne sme nič omadežanega darovati, Burg.
15. omȃdeževati, -ujem, vb. pf. beflecken, Mur., Cig., Jan.; — bemackeln, schänden, Cig., Jan.; kdor hudobnega svari, sam sebe omadežuje, Škrinj.- Valj. (Rad).
16. omadeževȃvəc, -vca, m. der Schänder, Jan.
17. omadežíti, -ím, vb. pf. beflecken, bemakeln, Dict., Mur., ogr.- M., Trub., Dalm.; o. se, sich beflecken, Navr. (Let.).
18. pomȃdežati, -am, vb. pf. bemakeln, Cig.
19. bẹlóta, f. die Weiße, das Weiß, die weiße Farbe, Mur., Cig., Jan.; celo na velikem belem prtu ugledate najprej črn madež, če je prav majhen: oskrunjena je belota, Jurč.
20. 2. grája, f. der Tadel, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn., nk.; brez vse graje in vsega madeža, Burg.; die Schmähung, Jan.; der Schimpf, Cig.; z grajami obložen, beschimpft, C.
21. izbrísati, -brı̑šem, vb. pf. auswischen, löschen, tilgen; i. kar je na tabli zapisano; i. madež, greh, dolg, einen Schandfleck, eine Sünde, eine Schuld tilgen; i. iz spomina, aus dem Gedächtnisse tilgen, in Vergessenheit bringen, Cig.; Kdo uči Izbrisat' 'z spomina nekdanje dni, Preš.; — = obrisati: roke si i., (zbrisati) vzhŠt.- Valj. (Vest.); vino se izbriše, kadar natočeno v kupico hitro pene izgubi, C.; — izbrisan = prebrisan, gescheit, Mur., Cig., Dol.; izbrisana glava, Jurč.
22. izlúžiti, -im, vb. pf. 1) auslaugen; dež bode pepel izlužil, Nov.; izlužen pepel, ausgelaugte Asche, Cig.; — durch die Lauge herausbringen: i. madež iz perila, Cig.; — 2) in der Lauge ausbeizen, Cig.; kože se v lužnici izlužijo, Vrt.
23. izpírati, -pı̑ram, vb. impf. ad izprati; 1) durch Waschen herausbringen, wegwaschen; i. madeže; — i. krivnjo, die Schuld auswetzen, Cig.; — 2) auswaschen: rudo, zlato, rano i.; usta, grlo si i., sich den Mund waschen.
24. izpráti, -pérem, vb. pf. 1) durch Waschen herausbringen; i. madež; — krivnjo, greh i., sühnen, Cig.; — 2) aufwaschen, Jan.; vse perilo i., Cig.; — 3) durch Waschen reinigen, auswaschen; grlo, rano i.; — dež je polja izpral, der Regen hat die Felder ausgeschwemmt, Cig.; rudo i., abschlämmen, Cig.; — aussüßen ( chem.), Cig. (T.).
25. 2. mada, f. = madež, Jan. (H.).
26. mádlọ, n. = madež, Jan. (H.).
27. neizbrísən, -sna, adj. unauslöschlich, untilgbar, Cig., Jan., nk., neizbrisne črke, Zv.; n. madež, nk.
28. očístiti, -čı̑stim, vb. pf. reinigen; o. kaj česa; madežev o., entflecken; — purgieren, laxieren, Cig.; — läutern: o. zlato, Cig.; raffinieren, Cig., Jan.; — dušo o., die Seele entsündigen, Cig.; o. od pregrehe, Ravn.- Mik.; — o. se, sich rechtfertigen, Cig., Jan.
29. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
30. pritəkníti, -táknem, vb. pf. 1) dazustecken, beistecken; — anstecken: z iglo p. kaj, Cig.; — anfügen, hinzufügen, Cig., Jan., M.; beiflicken, Cig.; — pritaknjen, subjunctiv ( gramm.), Jan. (H.); — p. komu kaj, jemandem etwas anhängen ( fig.), andichten, Cig., M.; p. komu madež, C.; — einstreuen, einfließen lassen (in eine Rede), Cig., Jan., Zora; hudo besedo p., Z.; — p. se, (unwillkommenerweise) sich zugesellen, sich anflicken, Cig.; hudoba se je priteknila, der Böse hat dabei Einfluss gehabt, Z.; prisad se je priteknil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — p. se kam, irgendwo eine Unterkunft sich verschaffen, Z.; — dazwischen kommen, mit unterlaufen, Cig.; nekaj se je priteknilo, Cig.; — 2) p. se česa, etwas anrühren, Cig., C., M., jvzhŠt.
31. ripèč, -ę́ča, adj. = rupeč, von innerer Hitze geröthet (von Wunden, von der Schamröthe u. dgl.), Dict., Cig., C.; ripeč madež, Dalm.; — schamroth, Notr.- Cig.; — ( beißend, Guts.); — prim. ripiti se.
32. snẹ̑tən, -tna, adj. Getreidebrand-: snetni madež, Cig.
33. spočę́tje, n. 1) = početje, M.; — 2) die Empfängnis; brezmadežno s., die unbefleckte Empfängnis; spočetjè, (-tję́) Cv.
34. vrȃska, f. die Runzel der Haut, Meg.- Mik., Guts.- Cig., Mur., Jan., Fr.- C.; — ( pren.) cerkev nema madežev ali vrask, Dalm.; — die Ritze, der Riss, Fr.- C.; — die Narbe, C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani