mačka (66)

1. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
2. mȃčkar, -rja, m. 1) der Katzenliebhaber, Cig.; — 2) der Ankerschmied, Mur., Cig.
3. mȃčkarica, f. die Katzenliebhaberin, ZgD.
4. mačkarı̑n, m. der Kater, C., M.
5. mačkáš, m. der Seitenbaum am Dachstuhl, C.
6. kosmȃčka, f. neka hruška, Cig.; — neko jabolko, Koborid- Erj. (Torb.); — neka breskva, Solkan- Erj. (Torb.).
7. primȃčka, f. der Fenstergriff, ogr.- Valj. (Rad).
8. brẹ́ja, adj. trächtig; jezen kakor breja mačka, Št.
9. brẹ́ziti se, -im se, vb. impf. brunften (o mačkah), Cig., Jan.; — prim. 2. brezen 2).
10. brẹ́znanje, n. die Brunft (o mačkah), Cig.
11. brẹ́znati se, -am se, vb. impf. 1) brünftig sein (o mačkah), Cig., C., M., Kras; — 2) vagabundieren, unzüchtige Händel haben, C.; — schreiend und umherspringend scherzen (o otrocih), M.
12. bŕndati, bȓndam, vb. impf. brummen, schnurren, Jan., C., BlKr.; mačka brnda, vzhŠt.
13. cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. ( LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.
14. dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik ( phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.- Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.- C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
15. drmáhati, -am, vb. impf. schnurren: mačka drmaha, Dol.
16. drọ̑mljati, -am, vb. impf. das Brummeisen schlagen, Cig.; mačka dromlja (schnurrt), Gor.; — prim. dromlja.
17. drumbljáti, -ȃm, vb. impf. schnurren: mačka drumlja, ogr.- Valj. (Rad); — prim. dromljati.
18. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
19. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
20. gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.- Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
21. gŕbiti, gȓbim, vb. impf. 1) buckelig machen, krümmen, Cig., Jan.; mačka se grbi, die Katze krümmt den Rücken, Z.; živina hrbet grbi, Nov.- C.; — 2) runzeln: čelo g., Cig., Fr.- C.; runzelig machen: starost in bolezen ne bo njih nebeške lepote nič več grbila, Ravn.; knittern, Jan.; g. se, runzelig werden, Cig.; tudi mrtve ovce koža blizu volka se začne grbiti ino krčiti, Bas.; g. se, einschrumpfen, Jan.
22. hrabríti, -ím, vb. impf. ermuthigen, C.; — h. se, prahlen, Bes.- C., Gor.; — sich muthig stellen: kako se pes hrabri, pa vender neče mačka bežati, Gor.
23. hrtiti se, -im se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se hrti, Hal.- C.; — prim. srtiti se.
24. 1. húliti, hȗlim, vb. impf. 1) biegen, neigen, Hal.- C.; derviši čelo k zemlji hulijo, SlN.; konj ušesa huli, richtet die Ohren nach rückwärts, C.; — h. se, schlummernd nicken, C.; huli se mi = dremlje se mi, vzhŠt.- C.; — 2) h. se, sich ducken, Mur., Cig., Jan.; mačka se huli, Z.; konj se huli = ušesa huli, SlGor.- C.; — sich demüthig stellen, sich verstellen, heucheln, Cig., C.; Bogu se huliti, Z.; — h. se, erbittert sein, trotzen, Mur., Met.
25. izprȃskati, -am, vb. pf. 1) herauskratzen, auskratzen; ausradieren, Cig., Jan.; — 2) zerkratzen: mačka ga je izpraskala, jvzhŠt.
26. krnjȃvkati, -am, vb. impf. raunzen, Mur.; miauen, Mur.; svinja, mačka krnjavka, Hal.- C.
27. kŕpa, f. 1) der Flicklappen; der Leinwand-, Tuch- oder Lederfleck; krpo prišiti; — 2) der Flecken: mačka ima črne krpe, ogr.- C.
28. lovíca, f. die Jägerin, Mur., Cig., Jan.; — die Fängerin, Cig., kajk.- Valj. (Rad); mačka l. in tatica, Z.
29. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
30. mȃčkica, f. 1) dem. mačka, Mur.; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Štrek.
31. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
32. mrmrȃvkati, -am, vb. impf. murren, raunzen (o mačkah), Guts., Mur., Cig.
33. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
34. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
35. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
36. nasŕtiti se, -im se, vb. pf. = nasršiti se: nasrčena mačka, Hal.- C.
37. neboditrẹ́ba, m. indecl. = nebodigatreba: mačkama za neboditreba k skledi pride pes, Levst. (Zb. sp.).
38. odrápati, -pam, -pljem, vb. pf. bekratzen, zerkratzen; ali te je mačka odrapala? jvzhŠt.; obtolčeni, odrapani, bosi nogi, Bes.; o. se, zerkratzt werden: ves sem se odrapal po grmovju, jvzhŠt.
39. omlájati se, -jem se, vb. impf. schmeicheln: mačka se omlaje, kadar se drgne in suče okolo človeka, Podkrnci- Erj. (Torb.).
40. oprȃskati, -am, vb. pf. bekratzen, ankratzen, aufstreifen; mačka ga je opraskala; ves je opraskan; — o. se, sich die Haut aufschürfen, sich reißen ( z. B. an einem Nagel).
41. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
42. píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.- C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.
43. pljuváti, pljúvam, pljújem, vb. impf. spucken; kri p., Blut spucken; kdor proti vetru pljuje, sebe popljuje, Zv.; sv. Elija pljuje (kadar gre redek pa debel dež), Dol.- LjZv.; — mačka pljuje, die Katze faucht, ogr.- Valj. (Rad); — tudi: pljúvati, Št.
44. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
45. prę́sti, prę́dem, vb. impf. 1) spinnen; predivo, volno p.; tanko, debelo p., fein, grob spinnen; weben (o pajku); — den Thon mittelst der Töpferscheibe ausstrecken, drehen (vom Töpfer), Cig.; piskre p., Töpfe verfertigen, Gor.; — schnurren (o mačkah): mačka prede; — aussinnen, Cig.; — 2) prede mi, ich bin in der Klemme; presneto mi je že predla, Erj. (Izb. sp.); huda mu prede, er ist in einer argen Verlegenheit, in einer üblen Lage, Cig., Jan.; tanka mu prede, er lebt kärglich, Cig.
46. prę́žati, -ím, vb. impf. lauern, passen; mačka preži na miš; pes preži pri mizi, da bi kaj pograbil; p. na priliko, die Gelegenheit ablauern, Cig.; p. na koga, auf jemanden lauern, jemanden belauern; — bes. ungeladen bei Hochzeiten vor dem Hause lauern (um etwas vom Mahle zu erhaschen); — ( pren.) krušne skrbi jim iz obraza preže, Ravn.- Valj. (Rad).
47. primúzati se, -am se, vb. pf. 1) schlüpfend anstreifend, herangeschlichen kommen; Cig., Jan., C.; mačka, tat se primuza; — 2) schmunzelnd kommen; — 3) den Mund ein wenig zu einem schmunzelnden Lächeln verziehen, Z.
48. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
49. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
50. 1. rodíti, -ím, vb. impf. et pf. 1) zeugen (v evangeliju): Abraham je rodil Izaka; — 2) gebären; žena, kadar rodi, ima bridkost, ali kadar dete porodi, uže ne misli na bridkost, Krelj; ti, neporodna, kir (ki) ne rodiš, Dalm.; veseli se, ti nerodovitna, katera ne rodiš, Jap. (Sv. p.); kar mačka rodi, rado miši lovi; V Arabje puščavi Se ptiček rodi, Preš.; — r. se, geboren werden; rojen je prvega januarja; — 3) Früchte tragen: to drevo rodi obilo sadu; — hervorbringen, entstehen machen: zemlja naj rodi travo, zeli in rodovitna drevesa, Ravn.; — 4) erzeugen, verursachen; prepir rodi sovraštvo; r. se, entstehen; iz prepira se rodi sovraštvo.
51. skóčən, -čna, adj. gut springend: flink, schnell; s. konj, pes, Cig.; skočna mačka, Vrt.; naši konji so lepo rejeni in skočni, Erj. (Izb. sp.); skočne srne, LjZv.; Moja ljubka 'ma skočno peto, Npes.-K.; Skočno s postelj vstajajte, Npes.- Vod. (Pes.); — tudi: skočȃn, -čnà.
52. skotíti, -ím, vb. pf. Junge werfen, ogr.- M., Vrt.; ako bi konja mačka skotila, bi podkovan za peč šel = keine Taube heckt einen Sperber, V.-Cig.
53. srpíti se, -ím se, vb. impf. die Haare sträuben: mačka se srpi, Z.
54. strážiti, strȃžim, vb. impf. 1) aufpassen: mačka na miško straži, Dol.- Svet. (Rok.); — 2) Wache halten, Cig., Jan., nk.; — s. koga, jemanden bewachen, nk.; — praes. strážim, Cv.
55. strẹ́či, strẹ́žem, vb. impf. 1) aufpassen, lauern; uro na uro naj bi stregla, kdaj boste prišli, Jurč.; s. koga, Cig.; smrt me streže z lokom, Kast. (Rož.); tolovaji popotne ljudi strežejo, Levst. (Zb. sp.); stregli so ga, man hat nach ihm gefahndet, Z.; s. zajca, jelena, Cig.; lovec medveda streže, Ravn.- M.; ljudi streže, da za vino dajo, Dol.; s. na koga, Dict., Cig., C., Trub., Dalm.; na škrjance streč iti, auf den Lerchenstrich ausgehen, Cig.; mačka na miš streže, Polj.; pod mizo na drobtinice s., Krelj; s. na priložnost, Cig.; s. na izkušnjave, Krelj; — 2) aufzufangen suchen, auffangen: žogo s., Cig.; spuščajo po vodi vence, ki jih strežejo mladeniči, Navr. (Let.); vodo s., Wasser auffangen, Cig.; — 3) erwarten: gremo očeta streč, Mik.; s. česa, C.; stregel je kraljestva božjega, Krelj; — 4) achthaben, beobachten, bewachen, Jan.; s. koga, C.; s. na koga: z očmi je stregel nanj, Lašče- Levst. (M.); tolpa otročajev je z lačnimi pogledi stregla po mesu, LjZv.; s. na kaj, auf etwas achtgeben, Cig., Jan.; lauschen: s. na besede, C., M.; — 5) trachten: s. komu na život, jemandem nach dem Leben trachten, Dalm.; s. po življenju, Cig., Jan., Ravn.- Mik.; s. po čem, nach etwas trachten, Cig.; — 6) bedienen: pri mizi s.; pri maši s., ministrieren; = k maši s., C., Jsvkr., LjZv.; — Handlangerdienste leisten, Cig.; s. koga: krovca s., M.; zidarja s., C.; s. komu: zidarjem s., Cig.; v roke komu s., jemandem hilfreiche Hand leisten, Cig.; — aufwarten, bedienen: s. komu, Mur., Cig., Jan.; bolniku s., den Kranken pflegen; kakor se mi streže, tako mi kosa reže, Npreg.- Jan. (Slovn.); s. si s kako rečjo, sich einer Sache bedienen, Cig.; s. si, sich gütlich thun, Jan.; dobro si s., Meg.; — nachgehen, fröhnen: s. mesu, poželenju, veselju; svoji volji s., dem Hange nachgehen, Jan.; trebuhu s., Rog.- Valj. (Rad); — s. čemu, einer Sache obliegen, Guts., Jan.; službi s., den Dienst verrichten, Kast. (N. c.); na Francoskem strežejo vinogradom (wird viel auf Wein gebaut), Cig.; richtig behandeln: anti veš, kako se taki reči streže, Levst. (Zb. sp.); — 7) frommen, wohlbekommen, Jan.; to mu dobro streže, Mur., Cig.; — günstig sein: sreča mi streže, Danj. (Posv. p.); — tebi dobro streže, du bist gut daran, Cig.; vinogradom letos streže, die Verhältnisse sind heuer für die Weingärten günstig, C.; — 8) s. se, zusammenpassen, Cig.; zusammenstimmen (von Musikinstrumenten), Cig.; njih želje se strežejo, sie begegnen sich in ihren Wünschen, Cig.
56. stròp, strópa, m. 1) die Zimmerdecke, der Plafond; do stropa doseči; s. na ladji, das Verdeck, Cig., DZ.; — nebesni s., das Firmament, Cig.; — 2) der Dachstuhl, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — der oberste Dachtheil: mačka po stropu hodi, Idrija; der Dachgiebel, C.
57. šúliti, -im, vb. impf. streichen, kratzen, Štrek.; — š. se = smukati se: otrok, pes se šuli okoli človeka, Ip.- Erj. (Torb.): sich duckend schleichen, C.; mačka se za gredo šuli, Z.
58. tōca, f. 1) = mlad pes, das Hündchen (od it. tozzo, adj. dick und kurz, klein), Solkan- Erj. (Torb.); — 2) = mačka, toća Rez.- C.
59. 2. tȗjəc, -jca, m. = maček (tuj! tuj! tako kličejo mačka), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
60. tȗjica, f. mačka ( prim. 2. tujec), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
61. vujati, -jam, -jem, vb. impf. ( nam. uvijati), = viti, Mur.; mačka z repom vuje, ogr.- Valj. (Rad).
62. zadúpati, -dȗpam, vb. pf. erhaschen: mačka miš zadupa, Fr.- C.
63. zaprašíti, -ím, vb. pf. 1) mit Staub bedecken, einstäuben, bestäuben; z. se, sich mit Staub bedecken, staubig werden; obleka se je zaprašila; vse je zaprašeno po sobi; — 2) (Staub aufwirbelnd) enteilen, entrennen: (Lambergar) Mi zdaj iz dvora zapraši, Npes.- Vod. (Pes.); — z. se, aufstäuben ( intr.), Cig.; zaprašilo se je, eine Staubwolke erhob sich; — z. se, losfahren, losstürzen: z. se proti komu, v koga, Cig.; pes se v mačka zapraši, Gor., Dol.
64. zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.- Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.- Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.
65. zasráti, -sę́rjem, vb. pf. eine Brut ansetzen, erzeugen ( zaničlj.), Z.; najprvo je bila le ena mačka v vasi, in ta je zasrala vse te, kar jih je zdaj, Lašče- Levst. (Rok.); Balade od Čebelice zasrane (eingeführt), Preš.
66. zdivjáti, -ȃm, vb. pf. wild werden; mačka je zdivjala = je divja postala, ne drži se več hiš; — in Raserei gerathen, Cig.; auftoben, Cig.; svinje so zdivjale (fingen an sich wild zu geberden, wild umherzulaufen); — ausarten (o rastlinah): solata je zdivjala; trta je zdivjala (ist unmäßig hoch gewachsen); — ( nam. vzd-).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani