m (79347)

1. 1. máca, f. das Kätzchen ( bot.), Cig.
2. 2. máca, f. der Druckerballen, Cig.; — iz it. mazzo.
3. macàn, -ána, m. das Wagegewicht, C.; — prim. macelj.
4. macaráti, -ȃm, vb. impf. netzen, nasse Umschläge geben u. dgl.; macarali so ga z vodo in jesihom, pa niso ga mogli k zavesti spraviti, jvzhŠt.; — mit nassen Dingen herumpatzen: kaj tu macaraš po mizi? jvzhŠt.; — macara, es ist nasses Wetter, es regnet, jvzhŠt.; — prim. macati.
5. mȃcati, -am, vb. impf. netzen, mit nassen Umschlägen laben, Cig., Jan., vzhŠt.- C.; omedlelega človeka macajo, da bi se zopet zdramil, SlGor.; — patzen, Jan.; — prim. močiti.
6. mácəlj, -clja, m. der Schlägel, bes. der Holzschlägel, Mur., Cig., vzhŠt.; der Binderschlägel, M.; Pučelar se z macljem glasi, Danj. (Posv. p.); — prim. macola.
7. macès, -ésa, m. = macesen, Dol.- Levst. (Rok.).
8. macésəlj, -slja, m. = macesen, jvzhŠt.
9. macésən, -sna, m. der Lärchenbaum (larix); macẹ́sen, Dict., Mik.
10. macésnov, adj. Lärchen-; m. les.
11. macésnovəc, -vca, m. der Lärchenwald, Cig.
12. macesnovína, f. 1) das Lärchenholz; — 2) der Lärchenwald.
13. macésnovje, n. 1) das Lärchenholz, Rož.- Kres; — 2) der Lärchenwald, Cig., Jan.
14. mácika, f. die Sahlweidenruthe: blagoslovljene macike, BlKr.- DSv.
15. mácikovina, f. = mačičevina, BlKr.- Navr. (Let.).
16. macíza, f., C., pogl. macizra.
17. macı̑zra, f. najdebelejši fižol, črn in nekoliko pisan, Hal.- C., Zora.
18. mácljast, adj. schlägelförmig, Mur.; = dick: macljasta bedra kurov in kopunov, Danj. (Posv. p.).
19. mácljək, -cljəka, m. dem. macelj; kleiner Schlägel, bes. Holzschlägel, vzhŠt.; macljeki na klopotcu, Raič ( Let.).
20. mácoh, m. rdeče in debelo jabolko, Mur., Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
21. macǫ̑la, f. der Schlägel (im Bergwerk), Cig.; dicker Hammer, Kras- Štrek. (Let.); težko kladivo, s katerim tolčejo na drago, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. it. mazzuolo (ben. mazzòla), Štrek. (Let.).
22. macovt, m. der Eierfladen, Z.
23. mácuh, m. = macoh, Mur.
24. mačák, m. 1) der Kater, Mur., C., Danj.- Mik., Št.; mačak je mački najljubši = gleich und gleich gesellt sich gern, vzhŠt.- C.; — 2) der Anker, Mur.; — 3) pl. mačaki, Steigeisen, ogr.- C.; — 4) = škripec, vitlo, die Rolle, C.; — 5) eine Art Weidenbaum mit großen Kätzchen, C.
25. máče, -eta, n. eine junge Katze, das Kätzchen; pridem, kadar se ti bo mače izčepelo (wenn dir der Zorn vergeht), Rib.; — tudi: mačè, -ę́ta, Valj. (Rad).
26. máčečji, adj. Katzen-, ogr.- C.
27. máčeha, f. 1) die Stiefmutter; kolikor mačeh dobrih, toliko vran belih, Kras- Erj. (Torb.); — 2) das Stiefmütterchen (viola tricolor); — tudi: die Hundsrose (rosa canina), Cig.; — ein Auswuchs an den Dornen, die Dornrose, Cig.
28. máčehica, f. = mačešica, Josch.
29. máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
30. máčehinski, adj. stiefmütterlich, SlN.
31. mačehováti, -ȗjem, vb. impf. als Stiefmutter walten, SlN.- C.
32. máčehovje, n. coll. Dornrosen (Auswüchse an den Dornen), Cig.
33. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
34. mačerǫ̑l, m., Trub.- Let. 1891, 149., Hip. (Orb.), (mačarol, Mur.), pogl. močerol.
35. máčešica, f. das Stiefmütterchen, das Osterveilchen (viola tricolor), Cig., Jan., Medv. (Rok.); — = materna dušica (thymus serpyllum), Guts.
36. máčešina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Podgorje v Istri- Erj. (Torb.).
37. máčeški, adj. stiefmütterlich, SlGosp.- C.
38. máčeštvọ, n. stiefmütterliches Wesen, Zora.
39. mačevína, f. das Katzenfleisch, Šol.
40. máčevje, n. coll. das Palmweidengebüsch, Cig.; eine stechende Pflanze, Štrek.
41. 1. máčica, f. 1) das Kätzchen; — 2) das Blütenkätzchen; — 3) der Wegerich (plantago sp.), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
42. 2. máčica, f. = matica, die Bienenkönigin, der Weisel, Mur., Cig., Jan., Kr.
43. máčič, m. = mačuh, C.
44. máčičarica, f. mačičarice, Kätzchenbäume (amentaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
45. máčičevina, f. die Sahlweide (salix caprea), Dol.- Navr. (Let.).
46. máčih, m. = mačuh, Rib.- Mik.
47. mačík, m. eine Art Kuchen von cylinderförmiger Gestalt, ogr.- Valj. (Rad).
48. máčina, f. die Scharte (serratula tinctoria), Bolc- Erj. (Torb.).
49. mȃčjak, m. 1) der Katzenmist, Cig.; — 2) mačják, der Katzenliebhaber, Jan. (H.), Z.
50. mačjeòk, -ǫ́ka, adj. katzenäugig, Cig.
51. mȃčji, adj. Katzen-; po mačje komu zagosti, jemandem eine Katzenmusik machen, Cig., Jan.
52. mȃčka, f. 1) die Katze; kakor mačka okoli vrele kaše hoditi = ne vedeti, kako kaj začeti; mačko v vreči (žaklju) kupiti, die Katze im Sacke kaufen, Cig.; gledati se kakor pes in mačka, wie Hunde und Katzen zusammen leben; kar mačka rodi, rado miši lovi = Art lässt nicht von Art; dati mački salo varovati = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; tak si, kakor breja m., du bist ein Zornigel, Cig., jvzhŠt.; ni za nič, kakor jesenska m., Gor.; — mačko boš dobil, du wirst einen Plunder (= nichts) bekommen, jvzhŠt.; — divja m., die Wildkatze; črnopasasta m., die Cyperkatze, Cig.; morske mačke, die Meerkatzen: zelena morska m. (cercopithecus sabaeus), Erj. (Ž.); — 2) die Katze als Sternbild, Cig. (T.); — 3) das Kätzchen ( bot.), Cig.; die Fruchtwolle (pappus), Cig.; — 4) mačke, die Schneeflocken, Cig.; — 5) der Butz in der Nase, Cig., Dol.; — 6) = maček, der Anker, Mur., Trub.- M.; železna m., Meg.; — die Hakenstange, Jan. (H.); — 7) die Feldmaustreu (eryngium campestre), Cig.
53. mȃčkar, -rja, m. 1) der Katzenliebhaber, Cig.; — 2) der Ankerschmied, Mur., Cig.
54. mȃčkarica, f. die Katzenliebhaberin, ZgD.
55. mačkarı̑n, m. der Kater, C., M.
56. mačkáš, m. der Seitenbaum am Dachstuhl, C.
57. mȃčkica, f. 1) dem. mačka, Mur.; — 2) die Küchenschelle (pulsatilla), Štrek.
58. mȃčkin, adj. der Katze gehörig; Katzen-, Mur.; mačkine solze, Krokodilsthränen, Cig.; to niso mačkine solze = das ist keine Kleinigkeit; ženski jok pa mačkine solze, Weiberthränen sind falsche Thränen, Met.
59. mačkı̑njak, m. 1) der Katzenkoth, Mur.; — 2) eine Art rother Erdapfel, C.
60. mačkínji, adj. = mačji, Mur.
61. mačkodèr, -dę́ra, m. der Katzenschinder, Jan. (H.).
62. mačkodę̑rəc, -rca, m. = mačkoder, Jan. (H.).
63. mačkodŕžən, adj. ankerfest: mačkodržno dno, der Ankergrund, Cig.
64. mačkǫ̑n, m. = velik maček, Vrt.
65. máčkov, adj. 1) = mačji, Katzen-, Polj.; — 2) Anker-, Cig.
66. máčkovəc, -vca, m. 1) = mačjak 1), Polj.; — 2) die Sahlweide (salix caprea), Cig., C., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.); — die Bergweide, (s. montana), Cig., Valj. (Rad); — die Hauhechel (ononis spinosa), Cig., Medv. (Rok.); — der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.
67. máčkovica, f. = mačja godba, Jan. (H.).
68. máčkovje, n. coll. Weiden mit Blütenkätzchen, Cig.
69. máčkovka, f. der Katzenkopf (eine Birnart), Cig.
70. mačlè, -ę́ta, n. = mače, Jarn.
71. mȃčnica, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Žabče ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — die Küchenschelle (pulsatilla), Medv. (Rok.).
72. mačúh, m. der Typhus, Cig., Jan., Mik., Vrtov. (Km. k.), Nov.; (mačùh, Levst. [Nauk]).
73. máčuha, f. = mačeha, Prip.- Mik.
74. mačúja, f. = klobuk v jesihu, SlGosp.
75. mačúk, m. = mačuh, der Typhus, Rihenberk- Erj. (Torb.).
76. mād, m. die Madie (madia sativa), Tuš. (B.).
77. 1. máda, f. 1) das Abliegen des Obstes: v mado dejati sadje, Gor.; — eine Lage solchen Obstes, Ravn.- Cig., Gor.; — 2) das Rösten des Flachses, Jan. (H.); — prim. 2. mediti.
78. 2. mada, f. = madež, Jan. (H.).
79. mádəł, -dla, adj., nam. medel, Meg., Alas., Dict., Dalm.
80. mádən, -dna, adj. abgelegen: madno sadje, Cig.
81. mȃdež, m. 1) der Fleck; m. od rje, der Rostfleck, Cig.; — das Mal, Cig., Jan., Mik.; das Muttermal, Cig.; m. od rane, Dict.- Mik.; — fig. die Befleckung, der Makel; brez madeža, unbefleckt; — 2) die Menstruation, C.
82. mȃdežast, adj. makelig, bemakelt, Cig.; — ( pren.) boš v svoji hudobiji madežasta pred menoj, Škrinj.
83. mȃdežati, -am, vb. impf. flecken: črnice madežajo, Cig.; z madežano dušo pristopiti k sv. obhajilu, Jsvkr.; mokra barva madeža, die nasse Farbe fleckt, Cig.
84. mȃdežək, -žka, m. dem. madež; višnjav m., Preš.
85. mȃdežən, -žna, adj. makelig, makelhaft, Jan., Mur., M.
86. madeževáti, -žȗjem, vb. impf. bemakeln, Cig., M.
87. madíti, -ím, vb. impf. 1) abliegen lassen: sadje m., Cig.; — 2) lan m., den Flachs rösten, Cig., Jan.; — pogl. 2. mediti, mladiti.
88. mádlọ, n. = madež, Jan. (H.).
89. mȃdra, f. 1) = kuna, C.; — 2) eine Art Pelzhaube der Weiber, M.; — iz nem. Marder.
90. madrȃvəc, -vca, m. ein halbverschnittenes Pferd, C., Z., Zora; — prim. dravec, mendravec.
91. madrigāl, m. neka vrsta lirskih pesni, das Madrigal.
92. madrǫ̑n, m. ein krankhafter Zustand des Darmkanals, die Blähsucht, die Kolik u. dgl.; m. ga je napadel, prijel; — prim. it. madrone, das Seitenstechen, Erj. (Torb. 1883. 349.); furl. madròn, die Hypochondrie, die Hysterie, Štrek. (Arch.).
93. madronìv, -íva, adj. madronivo je jedilo, ki vzbuja v človeku madron, Vrsno- Erj. (Torb.).
94. madrǫ̑nščica, f. das Leinkraut (linaria vulgaris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
95. māg, m. der Magier, (magi so bili duhovniki Medov in Perzov), Jan., nk.
96. magȃri, adv. meinethalben: m. če, selbst wenn; tudi: magar; — prim. it. magari; hs. makar iz tur. mégér, Mik. (Et.).
97. magáš, m. der Zwerg, Jarn., Mur., Valj. (Rad).
98. magatáti, -atȃm, -áčem, vb. impf., pogl. megetati, Dict., Dalm.
99. mȃgati, -am, vb. impf. können, Mur., V.-Cig., Jan.; Čez goro ne magam, Po ravnem ne vem, Npes.-K.
100. magazīn, m. skladišče, das Magazin.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani