Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (9.701-9.800)

  1. otəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. finster werden; otemnelo je, es wurde dunkel; — dunkelfarbig werden: otemnela kri, das Venenblut, Cig. (T.); — zrcalo otemni, der Spiegel wird blind, Cig.
  2. otəmnẹ́vati, -am, vb. impf. ad otemneti, finster o. dunkel werden, sich trüben, Jan., nk.
  3. otẹ̑mnik, m. der Retter, C.
  4. otəmníti, -ím, vb. pf. verfinstern, verdunkeln, Mur., Cig., Jan.; o. oči, die Augen blenden, Cig.
  5. otəmnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad otemniti; verfinstern, verdunkeln, (-mnovati) Mur.
  6. otimáč, m. 1) die Raubmöve (lestris), Erj. (Z.); — 2) der Moschuskäfer oder Puppenräuber (calosoma sycophanta), Erj. (Ž.).
  7. otı̑mati, -am, vb. impf. ad oteti, = otemati, Cig.; široko razprostrte roke ga otimajo, da popolnoma ne izgine v snežnih brezdnih, LjZv.
  8. otı̑məc, -mca, m. der Retter, C., SlN.
  9. otı̑mka, f. die Errettung, C.
  10. otı̑poma, adv. handgreiflich, Cig., C.
  11. otmeník, m. = odrešenik, Dalm.
  12. otménje, n. = odrešenje, Dict., Dalm.
  13. otrǫ̑čman, m. (šaljivo) das Kind, C.
  14. otȗmpati, -am, vb. pf. = otopiti, Cig.
  15. óumən, -mna, adj. etwas verständig, C.
  16. ovȃm, adv. hin, Fr.- C.
  17. ovı̑nkoma, adv. auf Umwegen, mit Umschweifen, ausweichend, C.
  18. ozẹ̑məc, -mca, m. nav. pl. ozemci, die Augenlider, vzhŠt.; die Augenwimpern, C.
  19. ozę̑məlje, n. = ozemlje, C.
  20. ozẹ̑mice, f. pl. = ozemci, C.; (ozimice, ogr.- Mik.).
  21. ozę̑mlje, n. das Gebiet, das Territorium, Cig. (T.), DZ.
  22. ozı̑m, adj. Winter- ( v. Getreide, Flachs, Obst u. dgl.), Meg.- Mik., Cig., M., C.; ozimi lan, Lašče- Erj. (Torb.); ozimo sadje, Cig.
  23. ozimáča, f. der Winterapfel, kajk.- Valj. (Rad).
  24. ozimè, -ę́ta, n. ein zweijähriges Füllen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  25. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
  26. ozı̑mək, -mka, m. 1) der Winterrogen, Jarn.; — 2) doba od velike noči do sv. Jurija: ako je ozimek dolg, bo slaba letina, Tolm.; — pl. ozimki, der Nachwinter, Cig.; ( nam. odzimek, Štrek. [Let.]).
  27. ozímən, -mna, adj. Winter-, Jarn., Cig., Jan., Notr.; ozı̑mna pšenica, o. dlaka, Jan.
  28. ozimẹ́ti, -ím, vb. pf. auswintern, Mur.; o., ozimẹ̑jem: erstarren: kača po zimi ozimeje, Podkrnci- Erj. (Torb.); hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozimeje, če ne more dobro dozoreti in ostane trdo, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  29. ozimíca, f. 1) pozno zrela hruška, die Winterbirne, Mur., Cig., C., Goriš., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), Gor.; — ozı̑mica, neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) neka riba, katera se o božiču lovi, (die "Reinacke"), Jarn.
  30. ozimíka, f. der Winterapfel oder die Winterbirne, Z.
  31. ozimína, f. die Herbstsaat, das Wintergetreide.
  32. ozimı̑nəc, -nca, m. = ozimec, die Winterfrucht, M.
  33. ozimı̑nka, f. die Winterfrucht, M.
  34. ozı̑mka, f. 1) krava, ki črez zimo ostane jalova, Cig., Mik., Gor., Tolm.; — 2) die Winterbirne, die Spätbirne, Cig., Jan., Lašče, Tolm.- Erj. (Torb.); — der Winterapfel, Cig.; — ozimke, das Winterobst, Cig.; — = ozimina, die Wintersaat, Cig.; — 3) = zimica, das Fieber, C.
  35. ozı̑mnica, f. 1) = ozimica 2), C.; — 2) die Winterbirne, C., Notr.; — 3) die Winterblume (eranthis), C.
  36. ozı̑mnik, m. der Winterapfel, Cig.
  37. ozimováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozimeti, Mur.
  38. ozı̑mski, adj. = ozim, M.; o. sadež, C.
  39. ozı̑mščica, f. eine Art Winterapfel, C.
  40. ozı̑mščina, f. coll. Winterfrüchte, Z.
  41. ozı̑roma, adv. beziehungsweise, respective, Cig., Jan., nk.
  42. ozmèr, -mę́ra, m. die Ausschmähung, die Ausscheltung, Mik.; dober o. sem dobil, ich bin tüchtig ausgescholten worden, M.
  43. ozmerjáłən, -łna, adj. Schelt-, Jan. (H.).
  44. ozmę́rjati, -am, vb. pf. ausschelten, Mur., Cig., Jan., C., jvzhŠt.
  45. ozmerjávati, -am, vb. impf. = ozmerjevati, Jan. (H.).
  46. ozmerjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozmerjati, Jan. (H.).
  47. ǫ́zmica, f. = ozemec, die Augenwimper, ogr.- Valj. (Rad).
  48. oznȃmba, f. die Definition, Cig.
  49. oznameníłən, -łna, adj. charakteristisch, Cig. (T.).
  50. oznamenílọ, n. die Bezeichnung, die Signatur, Cig. (T.); sodno o., die gerichtliche Bezeichnung, DZ.; obkrajno o., die Marginalbezeichnung, DZkr.; poznatno o., eine leicht erkennbare Bezeichnung, DZ.
  51. oznameníti, -ím, vb. pf. marken, Cig.; bezeichnen, Cig. (T.), DZ.; oznamenimo si na stekleni plošči kako mesto, Žnid.
  52. oznamenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad oznameniti, (-novati) Cig. (T.).
  53. oznámiti, -znȃmim, vb. pf. = oznameniti, bezeichnen, Cig.; kennzeichnen, Jan.; — definieren, Cig.
  54. oznamováti, -ȗjem, vb. impf. bezeichnen, Cig.
  55. ozonomèr, -mę́ra, m. das Ozonometer, Cig. (T.).
  56. ozonomētər, -tra, m. = ozonomer, Cig. (T.).
  57. ožȃmnica, f. das beim Ausdrücken des Käses zurückbleibende Wasser, Notr.
  58. ožẹmáč, m. kdor ožema, der Ausdrücker, Cig.
  59. ožẹmáłən, -łna, adj. zum Ausdrücken, Ringen ( z. B. der Wäsche) gehörig: ožemȃłna kljuka, der Ringhaken, Cig.
  60. ožẹmȃłnica, f. die Auswindmaschine, DZ.
  61. ožẹmálọ, n. 1) eine Vorrichtung zum Ausringen, Cig.; — 2) das Presstuch, Cig.
  62. ožẹ̑manje, n. das Ausdrücken, das Auspressen; das Ringen, das Auswinden ( z. B. der Wäsche).
  63. ožẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad ožeti; ausdrücken, auspressen; pomarančo o., Cig.; auswinden, ringen; o. perilo.
  64. ožẹ̑mavəc, -vca, m. der Ausdrücker, Cig.
  65. ožę̑mčək, -čka, m. eine Art Käse in Kugelform, Kamnik- M., Z.; ožemčke narejajo iz sladkega, zasiranega mleka; sir ožemajo z rokami in ga zvaljajo v kroglo, debelemu jabolku podobno, Glas.
  66. ožę̑mčič, m. = ožemček, das Käselaibchen, C.
  67. ožę̑mək, -mka, m. 1) das Ausgepresste, der Extract, C.; — 2) das Zusammengepresste, C.
  68. ožemíca, f. der Pressrest, C.
  69. ožę̑mnica, f. = mečkalnica, die Traubenquetschmaschine, C.
  70. ožemnína, f. der ausgepresste Saft, Let.
  71. ožimálọ, n. = ožemalo, das Presstuch, DZ.
  72. ožı̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. = ožemati, Jan.
  73. ožı̑mčək, -čka, m. = ožemček, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.).
  74. ožmèk, -žmę́ka, m. die Schraubenmutterschnecke bei Pressen, Nov.- C.; — prim. žmek.
  75. ožmę́kniti, -žmę̑knem, vb. pf. auspressen, C.
  76. ožmẹ́ti, -žmèm, vb. pf. = ožeti, Dict.- Mik., Cig., Št., Gor.
  77. ožmę́titi, -im, vb. pf. schwer machen, C.
  78. ožmẹ̑vkati, -am, vb. pf. = oževkati, durch Drücken mürbe machen, Polj.
  79. ožmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, auspressen, Z., C.; — perilo o., die Wäsche auswinden, ausringen, Cig., Jan.
  80. ožmíkəlj, -klja, m. = žmikelj, die Fetthenne (sedum), Cig., Jan.
  81. padomę̑rstvọ, n. die Nivellierkunst, Cig. (T.).
  82. pālma, f. die Palme.
  83. pālmast, adj. palmenartig: palmasta rastlina, das Palmengewächs, Cig.
  84. pālmov, adj. Palmen-; p. gozd; palmovo drevo; palmovo olje, das Palmöl.
  85. pālmovəc, -vca, m. der Palmwein, Cig.
  86. pālmovje, n. der Palmenhain, der Palmenwald, Cig.
  87. pālmovnik, m. der Palmengarten, Cig.
  88. pȃm, m. ein kleines Kind, Ravn.- M.
  89. pȃmčək, -čka, m. dem. pam, Z.
  90. pàmẹ̑səc, -sca, m. = paluna, der Nebenmond, Cig. (T.), C.
  91. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
  92. pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
  93. pámetiti, -im, vb. impf. im Gedächtnisse haben, sich erinnern, sich entsinnen, Cig., Jan., Štrek.; odkar pametim, soweit ich gedenke, Cig.; odkar svet pameti, seit Menschen Gedenken, Cig.; p. kaj, Cig.
  94. pámetiva, f. der Gedächtnistag der unschuldigen Kinder, Mik., vzhŠt.; na pametivo, am Tage der unschuldigen Kinder, Vest.
  95. pámetivar, -rja, m. kdor na pametivo hodi s tepežnico po hišah, Vest.
  96. pámetka, f. dem. pamet; die Vernunft, der Verstand, C.
  97. pámetljiv, adj. eingedenk, Mur., Danj.- Mik.
  98. pámetnik, m. 1) = pameten človek, Jurč., SlN.; — 2) der Gedenkmann, Cig., DZkr.; — 3) das Gedenkbuch, Cig., Jan.; — das Denkmal, Jan.; — die Denktafel, C.; — 4) = pametivar, Mur.
  99. pametnják, m. 1) ein verständiger, kluger Mensch, SlN., Vrt.; — 2) = pametivar, Mur., vzhŠt.
  100. pámetnost, f. die Vernünftigkeit, die Klugheit, die Besonnenheit, Mur., Cig., Ravn.- Valj. (Rad).

   9.201 9.301 9.401 9.501 9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA