m (901-1.000)

901. 2. mášča, f. das Zerquetschte, die Maische, bes. die Traubenmaische, Cig., Štrek.; die Obstmaische, (mešča) Rez.- C.; maščo izplati, den Most von der Maische ausschöpfen, Vrtov. (Vin.).
902. mȃščar, -rja, m. = mesar, posebno tisti, ki kolje svinje, ogr.- C.
903. maščáti se, -am se, vb. impf. = maščevati se, Meg., C.
904. maščȃva, f. das Fett, C., ogr., Dol.
905. maščȃvəc, -vca, m. der Rächer, Dict.- Mik., Hren- Cig., Dalm., Kast.; Krivic maščavec, večni Bog, Preš.
906. maščȃvka, f. die Rächerin, Cig.
907. máščən, -čna, adj. Maisch-, Cig.
908. maščę́nəc, -nca, m. der Most, Cig., C.
909. maščénje, n. das Treten der Trauben, Štrek.
910. maščeváłən, -łna, adj. 1) rächend, Rache-, Cig., Jan., nk.; maščevalni Bog, Škrb.; — 2) rachgierig, rachsüchtig, Mur., Cig., Jan., nk.
911. maščeváłnost, f. die Rachsucht, Mur., Cig., Jan., nk.
912. maščevȃnje, n. das Rächen, die Rache; krvno m., die Blutrache, Cig., Jan.
913. maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
914. maščevȃvəc, -vca, m. der Rächer; krvni m., der Bluträcher, Cig.
915. maščevȃvka, f. die Rächerin; boginja m., die Rachegöttin, Cig., Jan.; osoda m., die Nemesis, Jan. (H.).
916. maščevȃvski, adj. 1) dem Rächer gehörig, zukommend, Rache-, Cig., Jan.; m. meč, das Racheschwert, Cig.; — 2) rachsüchtig, Mur., Cig., Jan.
917. maščevȃvstvọ, n. = maščevanje, Ravn.- Valj. (Rad).
918. máščevina, f. das Fett, Mur., Cig.
919. maščevı̑t, adj. voll Fett, fett, C.; — maščevita prst, fette Dammerde, C.
920. maščíca, f. dem. mašča; das Fett: Hejo hoj, hoj! Volk ima loj, Zvita lisica Ima maščico ("meščico"), Jurč.
921. máščina, f. to, kar se dobode od izmaščenega grozdja: der Most, Erj. (Torb.), Notr.- Z.
922. maščóba, f. das Fett.
923. maščóbən, -bna, adj. fett.
924. maščóbnost, f. die Fettigkeit, Jan.
925. mȃšək, -ška, m. = zamašek, Jan. (H.).
926. mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); — prim. it. massello od: massa, die Masse.
927. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
928. mašénje, n. das Stopfen.
929. maševȃnje, n. das Messelesen.
930. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
931. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
932. mašílọ, n. das Stopfmittel; — das Flickwort, Cig.; — das Flickwerk.
933. 1. mašína, f. der Schuhfleck, Štrek., (mešína), Soška dol., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); — prim. mašiti.
934. 2. mašı̑na, f. stroj, die Maschine; vrtalna m., die Bohrmaschine, DZ.; peklenska m., die Höllenmaschine, Cig.
935. mašı̑nar, -rja, m. der Maschinenmeister, Cig.
936. mašı̑nast, adj. maschinenähnlich, Cig.
937. mašinīst, m. der Maschinenmeister, der Maschinist.
938. mašinostȃvbinski, adj. m. inženir, der Maschinenbauingenieur, DZkr.
939. mašı̑nski, adj. Maschinen-.
940. mašı̑nstvọ, n. das Maschinenwesen, Cig. (T.), DZkr.
941. mašíti, -ím, vb. impf. stopfen, pfropfen; luknje m., Löcher zustopfen; kdo bo ljudem usta mašil? wer kann den Leuten die Mäuler stopfen? Cig.; v žep jabolka m., den Sack mit Aepfeln voll stopfen; v sebe m., hastig, gierig essen.
942. mašı̑vəc, -vca, m. der Stopfer, Cig., Jan.
943. máškara, f. ein maskierter Mensch, die Maske; v maškare iti, sich als Maske auf eine Unterhaltung begeben, jvzhŠt.
944. maškarȃda, f. die Maskerade, das Maskenfest.
945. maškarȃdən, -dna, adj. zur Maskerade gehörig, diese betreffend.
946. mȃšnik, m. der Priester; za (v) mašnika posvetiti, zum Priester weihen.
947. mȃšniški, adj. Priester-.
948. mȃšništvọ, n. das Priesteramt, das Priesterthum, Cig., nk.
949. mȃštvọ, n. das Priesteramt, Cig., Jan., M., Vrtov. (Sh. g.); velika čast maštva, Bas.; na m. učiti se, die Theologie stndieren, Mur., SlGor.- C.; der Priesterstand (tudi: maštvọ̀): Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, Gospodstvo z "maštvam" ( nam. -om), Npes.-K.
950. matadōr, -rja, m. prvak, der Matador, Cig.
951. mataroga, f., pogl. motoroga.
952. mátast, adj. dumm, närrisch, Z., Notr.; — betäubt, schwindelig, Notr.; — prim. it. matto, närrisch.
953. matemātičən, -čna, adj. zur Mathematik gehörend, mathematisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
954. matemātik, m. der Mathematiker, Cig. (T.), nk.
955. matemātika, f. nauk o številnih in prostorskih količinah, die Mathematik.
956. matemātiški, adj. mathematisch, Jan. (H.).
957. mater, adj. = mator, meter, Mik.
958. máterən, -rna, adj. Mutter-, mütterlich; mȃterna ljubezen, die Mutterliebe; materni jezik, die Muttersprache; (pravilno: materin jezik, Meg., DZ., Cv. VI. 7.).
959. materiālən, -lna, adj. materiell, Jan., Cig. (T.), nk.; — materijalno blago, die Materialware, Cig., Jan.
960. materialīst, m. der Materialist, Cig. (T.).
961. materialīzəm, -zma, m. der Materialismus, Jan., Cig. (T.).
962. matērija, f. 1) der Eiterstoff, die Materie; — 2) der Stoff, die Materie, Cig. (T.).
963. mȃterin, adj. der Mutter; — Mutter-: materino srce, das Mutterherz; materina ljubezen, die Mutterliebe; materino krilo, der Mutterschoß, Jan.
964. materínji, adj. Mutter-, mütterlich, Jan.; materinje srce, Jan.
965. materı̑nski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Cig., Jan.; materinske dolžnosti, Jurč.
966. materı̑nstvọ, n. 1) die Mutterschaft, Habd.- Valj. (Rad), Cig., Jan.; — 2) der Nachlass der Mutter, das mütterliche Erbtheil, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
967. materı̑nščina, f. die Muttersprache, Jan., nk.
968. máteriti, -im, vb. impf. = materovati, Mur.
969. mȃternica, f. 1) die Gebärmutter; — 2) die Mutterkrankheit, die Hysterie, Mur., Cig., Jan.; — der Mutterkrampf, C.; die Kolik beim weibl. Geschlechte, vzhŠt.- C.; — 3) die Bienenkönigin, Cig., Polj.; — 4) die Plunzwurst, Pjk. (Črt.); — 5) kositerska m., die Zinnmutter, Cig.; — 6) = klobuk, die Essigmutter, Cig.; — 7) die Mutterzelle (stanica, ki se deli na dve ali več novih stanic), Tuš. (B.).
970. mȃtərničast, adj. materničasta žila, die Frauenader, die Mutterader (vena saphaena), V.-Cig.
971. mȃterničav, adj. hysterisch, Cig., Jan.
972. mȃterničən, -čna, adj. Gebärmutter-: maternično grlo, der Gebärmutterhals, Cig., Jan.; maternična bolezen, die Hysterie, die Mutterkrankheit, Cig., Jan.
973. mȃterničnik, m. 1) die Gebärmutterhöhle, Cig., Jan.; — 2) jesenski m., die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), C.
974. mȃternik, m. der Mutterschwarm, Danj.- C.
975. mȃternji, adj. mütterlich, Mutter-: maternja skrb, maternje zavetje, Str.
976. mȃternost, f. die Mütterlichkeit, Cig.
977. materomòr, -mǫ́ra, m. der Muttermord, Cig.
978. materomǫ̑rəc, -rca, m. der Muttermörder, nk.
979. materomǫ̑rnik, m. = materomorec, Cig.
980. materosẹ̀k, -sẹ́ka, m. der Kaiserschnitt, Vod. (Bab.).
981. máterovati, -ujem, vb. impf. Mutter sein oder werden, Mur., Vod. (Bab.).
982. máterski, adj. Mutter-, mütterlich, Mur., Vod.- Cig., nk.
983. máterstvọ, n. die Mutterschaft, Mur., Cig., Jan.
984. máterščina, f. 1) das Muttertheil, Cig.; — 2) = materinščina, Z.
985. matę̑vžast, adj. berauscht: pivci so bili že dobro matevžasti, Andr.
986. matę̑vžək, -žka, m. das Räuschchen: imeti matevžka, jvzhŠt.
987. matę́žən, -žna, adj. launig, Mur.; ( nam. metežen?).
988. máti, -tere, f. 1) die Mutter; — stara m., die Großmutter; hišna m., die Hausmutter, die Hausfrau; košata m., die Hochzeitmutter, Cig.; pisana m., die Stiefmutter (bolj v zaničljivem pomenu); le čakaj, boš pisano mater dobil, Dol.; krstna m., die Taufpathin, ogr.- C.; po materi, mütterlicherseits; po materi biti s kom v rodu; mati zemlja, die Mutter Erde; mati slovenska zemlja, Zv.; — 2) der Mastdarm, ogr.- C.; — die Plunzwurst, C.; — 3) mati vseh rož, eine Art artemisia, C.; — m. vseh trav, das Fünffingerkraut (potentilla), C.
989. mática, f. 1) die Bienenkönigin, der Weisel; m. je obhojena, uplemenjena, die B. ist befruchtet, Cig.; — tudi = mravlja samica, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 2) das Stammcapital, der Fonds, Cig., Jan., Nov.; — 3) das Originalschriftstück, Z., Brkini- Erj. (Torb.); — 4) die Matrikel, Cig., Jan.; o vseh občanih se vodi matica, DZkr.; pomorska m., die Seematrikel, DZ.; v matico vpisati, immatrikulieren, DZ.; — 5) die Matrize, Cig. (T.); — 6) die Schraubenmutter, das Muttergewinde, Cig., DZ.; vrtežna m., m. od vijaka, Cig. (T.); — 7) das Fahrwasser eines Flusses, der Thalweg, Cig. (T.), DZ.; Savska matica je jako nepravilna, Erj. (Izb. sp.); hs.; — 8) opalova m., die Opalmutter, Erj. (Min.); — biserna m., die Perlmutter, DZ.; — 9) kisna m., die Essigmutter, C.; — 10) der Grundstock einer Rebe, vzhŠt.- C.
990. mátičar, -arja, m. das Mitglied eines Matica genannten Vereines, nk.
991. matičják, m. = matičnjak, Cig.
992. mátičnica, f. = matičnjak 1), C.
993. mátičnik, m. 1) panj za pleme, der Mutterstock, Cig.; — 2) die Melisse (melissa officinalis), Medv. (Rok.); prim. hs. matičnjak (istega pomena).
994. matičnják, m. 1) die Weiselzelle, Z.; (tudi hs.); — 2) = matičar, Zv.
995. matı̑ja, m. der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
996. mȃtka, f. das Mütterchen, Cig., Zora; ( češ.).
997. mȃtkati, -am, vb. impf. immerfort mati rufen, Mur.
998. matljáti se, -ȃm se, vb. impf., Z., Jan. (H.), pogl. motljati se.
999. matofír, -rja, m. = netopir, Cig., C., Polj.
1000. matoga, f. neko strašilo, C.; (matoha, Z.).

   401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani