m (8.701-8.800)

8701. obrẹmenı̑tev, -tve, f. die Belastung: o. prebende, DZ.
8702. obrẹmeníti, -ím, vb. pf. belasten, Mur., Cig., nk.
8703. obrẹmę́njati, -am, vb. impf. ad obremeniti; belasten, Cig., DZ., nk.; o. državno blagajnico, DZ.; telo, ki me obremenja in teži, Cv.
8704. obrẹmenjávati, -am, vb. impf. = obremenjati, DZ.
8705. obrezúmiti, -ȗmim, vb. pf. bethören, Cig. (T.); — hs.
8706. obrı̑soma, adv. gestrichen (vom Trockenmaß), C.
8707. obrǫ̑koma, adv. fristweise, Jan.
8708. obrǫ̑mati, -am, vb. pf. pilgernd, wallfahrtend umwandern oder durchwandern.
8709. obšę́manəc, -nca, m. der Vermummte, der Verlarvte, Mur.
8710. obšę́manje, n. die Vermummung, Mur., Cig.
8711. obšę́mati, -am, vb. pf. vermummen, maskieren, Guts.- Cig., Mur.
8712. obtəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. = otemneti; sich verfinstern, Volk.- M.
8713. obtmíčati se, -am se, vb. pf. sich verdunkeln, C.
8714. obumírati, -mı̑ram, vb. impf. ad obumreti, Jan. (H.).
8715. obumrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. o. od mraza, erfrieren, Levst. (Nauk).
8716. obvzẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad obvzeti, nk.
8717. obzę̑məljski, adj. obzemeljsko morje = vesoljno m., das Weltmeer, Jes.
8718. ocı̑mək, -mka, m. = klica, mladičica, Mur.
8719. ocímiti, -cı̑mim, vb. pf. o. trte, Reben im Sturzgraben zum Keimen bringen, C.; — o. se, zu sprossen anfangen, Z., C.
8720. ocmȃgati, -am, vb. impf. welken, Kras- Cig.; — prim. osmagati.
8721. ocmȃkati, -am, vb. pf. = ocmokati, Dalm., Bas.
8722. ocmáriti, -im, vb. pf. anschmoren, Cig.
8723. ocmokáti, -ȃm, vb. pf. 1) beklecksen, beschmeißen, Cig.; — 2) abschmatzen.
8724. očemę́riti, -ę̑rim, vb. pf. 1) vergiften, Dalm.- M.; — verbittern, vergällen, Cig. (T.), M.; — 2) o. se, aufgebracht werden, Mur.
8725. očemǫ̑rəc, -rca, m. der Vatermörder, C.
8726. očetomòr, -mǫ́ra, m. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
8727. očetomǫ̑rəc, -rca, m. der Vatermörder, Cig., Jan., nk.
8728. očetomǫ̑rka, f. die Vatermörderin, Cig., nk.
8729. očetomǫ̑rnik, m. = očetomorec, Cig.
8730. očetomǫ̑rski, adj. vatermörderisch, Cig., nk.
8731. očetomǫ̑rstvọ, n. der Vatermord, Cig., Jan., nk.
8732. ǫ́čim, m. der Stiefvater.
8733. očimáti se, -ȃm se, vb. pf. obrasti se z volno ali dlako: ovca je očimana, ako se je po strižnji obrastla, mladenič se je očimal, ako mu prvi puh osuje brado ( prim. laško: cimare, Tuchwolle scheren), Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.).
8734. ǫ́čimski, adj. stiefväterlich.
8735. očı̑toma, adv. 1) öffentlich, Mur.; — 2) augenscheinlich, Mur., C.; — 3) offen, C.
8736. óčman, m. = očim, Štrek., Kras, Ip., Ist.- Erj. (Torb.).
8737. očȗməc, -mca, m. die Zeitlose (colchicum autumnale), Vrsno- Erj. (Torb.); — prim. močunec.
8738. odáməlj, -mlja, m. = odmev, M.
8739. odbremeníti, -ím, vb. pf. = razbremeniti, entlasten, Cig.
8740. odəmíti, -ím, vb. pf. o. koga, zum Bewusstsein bringen, C.; jemandes Geist aufrichten, C.; — o. se, zum Bewusstsein gelangen, C., Z.; — prim. odumiti.
8741. odgámbati, -gȃmbam, vb. pf. watschelnd weggehen, wegschlendern, Cig.
8742. odgomáziti, -ȃzim, vb. pf. = odgomezeti, Jan. (H.).
8743. odgoməzẹ́ti, -ím, vb. pf. wegwimmeln, entwimmeln, (-gomaz-) Cig.
8744. odgoməzljáti, -ȃm, vb. pf. = odgomezeti, Cig.
8745. odgrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) aufhören zu donnern, ausdonnern; — 2) wiederdonnern, Cig.
8746. odgrmẹ́vati, -am, vb. impf. ad odgrmeti; wiederdonnern: odgrmeva od skal, Cig.
8747. odgȗmbati, -am, vb. pf. abknöpfen, Cig.
8748. odgumbováti, -ȗjem, vb. impf. ad odgumbati, Cig.
8749. odimȃłka, f. eine angeschwollene Lymphdrüse am Halse, Dornberk- Erj. (Torb.).
8750. odı̑mci, m. pl. = moda, Levst. (Zb. sp. IV. 132.).
8751. ódimən, -mna, adj. odimno je, es ist Höhenrauch, C.
8752. odímiti, -dı̑mim, vb. pf. anrauchen, anqualmen, berauchen, Cig.; — (v slikarstvu) schwächer malen, verblasen, V.-Cig.
8753. odimljeváti, -ȗjem, vb. impf. anrauchen, Cig.
8754. odiplōmiti, -mim, vb. pf. diplomieren: odiplomljeni doktorji, LjZv.
8755. odjármiti, -im, vb. pf. entjochen, Z.
8756. odjẹmáč, m. 1) nož, s katerim se med odjemlje, Gol.; — 2) ein künstlicher Bienenschwarm, Gol.
8757. odjẹmȃłnik, m. der Wehrbaum an den Mühlwehren, um das Wasser in gesetzmäßiger Höhe zu erhalten, V.-Cig.
8758. odjẹ̑manje, n. das Wegnehmen, M.
8759. odjẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad odvzeti; 1) hinwegnehmen, Mur.; jagnje božje, ki grehe sveta odjemlje; med o. z nožem, zeideln, Gol.; entziehen, Jan.; — ab-, wegschöpfen, Cig.; — 2) intr. abnehmen: mesec odjema, Cig.
8760. odję̑mək, -mka, m. die Hinwegnahme, Mur.
8761. odję̑mnik, m. der Abnehmer, der Kunde, Cig., C., Vrt.; (po nem.?).
8762. odkímati, -mam, -mljem, vb. pf. durch Schütteln des Kopfes verneinen; z glavo o.
8763. odkimávati, -am, vb. impf. = odkimovati; ni se vedelo, ali odkimavata ali pritrjujeta, Jurč.
8764. odkímniti, -kı̑mnem, vb. pf. = odkimati, C.
8765. odkimováti, -ȗjem, vb. impf. ad odkimati; zum Zeichen der Verneinung den Kopf schütteln.
8766. odkmę́tovati, -ujem, vb. pf. aufhören eine Bauernwirtschaft zu führen, abwirtschaften, Cig., Jan.
8767. odkormániti, -ȃnim, vb. pf. ab-, wegsteuern, Cig.
8768. odkrmáriti, -ȃrim, vb. pf. fortsteuern, Cig.
8769. 1. odkŕmiti, -im, vb. pf. fortsteuern, Cig.
8770. 2. odkŕmiti, -im, vb. pf. aufzüchten: o. prasca, LjZv.
8771. odlȃmljati, -am, vb. impf. ad odlomiti; wegbrechen, abbrechen.
8772. odlòm, -lǫ́ma, m. der Abbruch, Cig., Jan.
8773. odlomástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm sich entfernen, entstürmen, Cig., Raič (Slov.).
8774. odlǫ̑mčina, f. das Fragment, Cig. (T.).
8775. odlǫ̑mək, -mka, m. das Bruchstück, das Fragment, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., nk.
8776. odlómiti, -lǫ́mim, vb. pf. weg-, abbrechen; veter je drevesu vrh odlomil; — odlomila se je konica, die Spitze ist abgebrochen.
8777. odmáhniti, -mȃhnem, vb. pf. 1) wegschlagen, abschwenken, Cig.; — 2) abprallen: udarec more odmahniti, Nov.
8778. odmájati, -jam, -jem, vb. pf. 1) locker, wackelnd machen: klin se ne da odmajati, jvzhŠt.; — 2) o. z glavo, durch Kopfschütteln verneinen.
8779. odmajávati, -am, vb. impf. ad odmajati; 1) locker machen, jvzhŠt.; — 2) den Kopf schütteln (zum Zeichen der Verneinung): neverno je odmajaval, Levst. ( Glas.).
8780. odmájiti, -im, vb. pf. durch Abschälen entfernen, wegschälen, Cig.
8781. odmȃkanje, n. das Aufweichen, M.
8782. odmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad odmočiti; aufweichen, M.; v vodi kaj o., Z.; — o. se, aufgeweicht werden (um losgetrennt werden zu können), jvzhŠt.
8783. odmákniti, -máknem, vb. pf. = odmekniti.
8784. odmȃličati, -am, vb. pf. mit der Jause oder dem Nachmittagsbrot fertig werden, Cig.
8785. odmámiti, -mȃmim, vb. pf. ablocken: psa komu o., Cig.
8786. odmancáti, -ȃm, vb. pf., Cig., pogl. odmencati.
8787. odmȃšək, -ška, m. = odmašilo, DSv.
8788. 1. odmaševáti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Lesen der Messe fertig werden.
8789. 2. odmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odmašiti; (Verstopftes) entstopfen, öffnen.
8790. odmašílọ, n. der Pfropfzieher, der Stöpselzieher, DSv.
8791. odmašíti, -ím, vb. pf. etwas Verstopftes entstopfen, öffnen; o. cev, luknjo, steklenico.
8792. odmȃtati, -am, vb. impf. ad odmotati; = odmotavati: nit se je odmatala, Prip.- Mik.
8793. odmẹ̑čək, -čka, m. = odmetek 2): tebi bo pa kaj odmečka vrgel, Jurč.
8794. odmečíti, -ím, vb. pf. weich machen, V.-Cig.
8795. odmẹh, m. = odmev, C., Z.; ("udmih", Cig.).
8796. odmejíti, -ím, vb. pf. durch Marken von einem gewissen Bezirke ausschließen, abrainen, Cig., Svet. (Rok.).
8797. odmejníčiti, -ı̑čim, vb. pf. z mejniki odmejiti, Cig.
8798. odmę̑k, m. die Erweichung: rana nima odmeka, C.; — das Thauwetter, Z.
8799. odmę̑ka, f. die Erweichung, C.; — das Aufthauen, das Thauwetter, Mur., Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Levst. (Cest.); — die Erleichterung (o bolečinah), Lašče- Erj. (Torb.).
8800. odmę́kati, -am, vb. impf. ad odmę́kniti, = odmekovati, Mur.

   8.201 8.301 8.401 8.501 8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani