Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (79.248-79.347)

  1. žužljàv, -áva, adj. saumselig, zauderhaft, Mur.- Cig., Jan.
  2. žužljȃvəc, -vca, m. der Zauderer, Mur.- Cig., Jan.
  3. žužljávost, f. die Saumseligkeit, die Zauderhaftigkeit, Cig.
  4. žȗžnja, f. 1) der undeutlich Plappernde, Svet. (Rok.); — der Schwätzer, Z., Vod. (Izb. sp.); — 2) ein saumseliger, langsamer Mensch, der Zauderer, Cig.; človek, pri delu zelo počasen, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.); — 3) = usnen izpodveznik pri črevljih, der Schuhriemen, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); — 4) die Pieplerche, der Baumpieper (alauda trivialis, anthus arboreus), Cig., Frey. (F.).
  5. žužnjáč, m. = pri delu zelo počasen človek, Lašče- Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).
  6. žužnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) murmeln: potoček žužnja, Z.; schwätzen, Z., Vod. (Izb. sp.), Tolm.; undeutlich plappern, stammeln, Svet. (Rok.); durch die Nase reden, C., Z.; — 2) langsam etwas thun, saumselig arbeiten, C., Svet. (Rok.).
  7. žužnjàv, -áva, adj. stammelnd, lispelnd: ž. glas, eine Zischelstimme, Cig.; lästig schwätzend, Z.
  8. žužnjȃvəc, -vca, m. der undeutlich, langsam redet oder saumselig arbeitet, Cig.
  9. žužúr, -rja, m. der Speckkäfer (dermestes sp.), Novake nad Cerknim- Erj. (Torb.).
  10. žvádər, -dra, m. die Rindswamme, die Quabbe, Cig., C.
  11. žvȃg, m. der Feuerschwamm, Cig., Jan., C., Goriška ok., Banjščice- Erj. (Torb.); — prim. stsl.: svagarь jestь guba i trъstъ, Mik.
  12. žváge, f. pl., nam. žlage, Ravn.- M.
  13. žváje, f. pl., nam. žlage, Jarn., Mur.
  14. žvála, f. das Gebiss am Pferdezaum, Habd.- Mik., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; tudi: pl. žvale, Mur., Cig., Jan., BlKr., Valj. (Rad), jvzhŠt.
  15. žvaláti, -ȃm, vb. impf. = žvaliti, BlKr.
  16. žváli, m. pl. = žvale, Cig., C.
  17. žváliti, -im, vb. impf. ž. konja, dem Pferde das Gebiss anlegen, Cig., C.
  18. žvȃłnik, m. das Kinneisen, C.
  19. žvaníkəlj, -klja, m. die Fetthenne (sedum), Jan., Medv. (Rok.); — prim. ženikelj.
  20. žvápiti, -im, vb. impf. kauend essen, mit vollem Munde o. ungeschickt essen: jesti in ž., Fr.- C.
  21. žvárast, adj. hart, zähe: žvarasto meso, Polj.
  22. žváriti, -im, vb. impf. schwer kauen (= po ustih valjati pa ne moči razžvečiti), Polj.
  23. žvę́čati, -ím, vb. impf. = zvečati, klingen, C., Mik.
  24. žvę̑čək, -čka, m. nekaj ožvečenega, Gor.
  25. žvę́čən, -čna, adj. zum Kauen dienend, Kau-: žvę̑čni poper, tobak, der Kaupfeffer, der Kautabak, Cig.
  26. žvę́čiti, -im, vb. impf. 1) kauen; skorjo kruha ž.; — 2) plauschen, schwätzen, Cig.
  27. žvę̑čnik, m. (zob) ž., der Kauzahn, Cig.
  28. žvę̑gla, f. die Hirtenpfeife; ž. stranščica, Raič ( Let.); — prim. stvn. suegala, suegila, die Schwegel, Mik. (Et.).
  29. žvegláč, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig.
  30. žveglár, -rja, m. = žveglač, C.; der Flötenspieler, ogr.- Valj. (Rad).
  31. žvegláriti, -ȃrim, vb. impf. auf der Hirtenflöte spielen, C., M.
  32. žvegláti, -ȃm, vb. impf. 1) auf der Hirtenflöte spielen, Cig., Jan.; — 2) schwätzen, plappern, KrGora.
  33. žveglȃvəc, -vca, m. der die Hirtenpfeife spielt, der Pfeifer, Cig., Jan.
  34. žvę̑glica, f. dem. žvegla.
  35. žvę́ka, f. die Plaudertasche, M.
  36. žvekáč, m. 1) der Kauer, Cig., Jan.; — 2) der Kläffer, Škrinj.- Valj. (Rad).
  37. žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.
  38. žvekȃvəc, -vca, m. 1) der Kauer, Jan.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  39. žvekȃvka, f. (mišca) ž., der Kaumuskel, Erj. (Som.).
  40. žvę̑kavt, m. 1) der Kauer, Cig.; — 2) ein lästiger Schwätzer, Z.
  41. žveketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. 1) kleinweise kauen, C.; — 2) schwätzen, Fr.- C.
  42. žvekljáti, -ȃm, vb. impf. kauen, Z.
  43. žvekútati, -am, vb. impf. = žveketati, C., Z.
  44. žvelíncati, -am, vb. impf. kleinweise kauen und beißen, C.
  45. žvelíniti, -ı̑nim, vb. impf. = žvelincati, Hal.- C.
  46. žveljáti, -ȃm, vb. impf. 1) langsam kauend essen, ungeschickt essen, C.; — 2) langweilig, saumselig etwas thun, C.
  47. žveljàv, -áva, adj. langsam beim Essen, C.
  48. žveljȃvəc, -vca, m. ein langsamer Esser, C.
  49. žveljkáti, -ȃm, vb. impf. = žvelincati: On ga (mesa) ne žveči, ga ne žveljka, Ga prekucne, da velja, Npes.-K.
  50. žvę́nčati, -ím, vb. impf. = zvenčati, klingen, Mur., C., Met.
  51. žvę́ngəlj, -glja, (-gəljna), m. der "Schwengel", Mur., C.; — der Eiszapfen, Mur., C.; — iz nem.
  52. žvènk, žvę́nka, m. der Klang, Mur., Cig., Jan.; ta denar nima pravega žvenka, Cig.
  53. žvę́nkati, -am, vb. impf. klingen, C.
  54. žvę́nkəlj, -klja, (-kəljna), m. = žvengelj, der Glockenschwengel, Cig., C., M.; zvonec brez žvenkeljna, Ben.- Kl.
  55. žvenkèt, -ę́ta, m. das Geklingel, das Geklirre, Jan., nk.; mečev se čuje žvenket, Zv.
  56. žvenketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. klingeln, klirren.
  57. žvenkljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen.
  58. žveplár, -rja, m. 1) der Schwefelarbeiter, Cig.; — 2) rumeni ž., der Schwefelkäfer (cistella sulphurea), Erj. (Z.).
  59. žvepláti, -ȃm, vb. impf. mit Schwefel behandeln, schwefeln; plesnjavo grozdje žveplajo; ž. čebelne roje, Navr. (Spom.).
  60. žvépləc, -pləca, m. das Sulfid, Cig. (T.); ogljenčev ž., der Schwefelkohlenstoff, DZ.
  61. žveplę̑n, adj. Schwefel-, schwefelig; žepleni cvet, die Schwefelblume, Erj. (Min.); žeplena kislina, die Schwefelsäure, Jan., Cig. (T.); žeplena sol, das Schwefelsalz, Cig. (T.); žvepleni vrelec, die Schwefelquelle, Jes.
  62. žvepleníca, f. das Schwefelhölzchen, Mur., Cig.
  63. žveplenı̑čar, -rja, m. der Schwefelhölzchenmacher, der Schwefelhölzchenverkäufer, Cig.
  64. žvepleníti, -ím, vb. impf. = žveplati, Cig.
  65. žveplíti, -ím, vb. impf. = žveplati, schwefeln, Cig., Jan., Cig. (T.); grozdje ž., Levst. (Rok.); sode, vino ž., Cig.
  66. žvéplọ, n. der Schwefel; z žveplom kaditi kaj; — prim. stvn. suëfal, Mik. (Et.).
  67. žvéplovəc, -vca, m. das Sulfür, Jan. (H.).
  68. žvę̑rca, f. 1) die Wagenschmiere, vzhŠt.- C.; — 2) neka mešanica za črnjenje belih niti, die Schneiderschwärze, Dol.; — 3) psovka za človeka ali stvar, ki ni nič vredna, Levst. (Rok.); — iz nem. Schwärze.
  69. žvę̑rga, f. der Mauldrescher, ein lästiger Schwätzer, Cig., M., Gor.
  70. žvergálọ, n. der Schwätzer, M.
  71. žvę̑rgati, -am, vb. impf. plappern, plauschen, Cig., Jan.; — prim. žveriti.
  72. žvę́rgavəc, -vca, m. der Salbader, Jan.
  73. žvę́riti, -im, vb. impf. kauen, Vas Krn- Erj. (Torb.); krava staro usnje žveri, Polj.
  74. žvı̑glja, f. die Kothsuppe, Cig., Jan., Ravn.- M., BlKr.
  75. žvingljáti, -ȃm, vb. impf. klingeln, schellen: otroci z zvončki žvingljajo, BlKr.- C.; — zwitschern, vzhŠt.- C.; ptice žvingljajo, Glas.
  76. žvı̑rglja, f. der Hausröthling (silvia [motacilla] Tithys), Frey. (F.).
  77. žvı̑rkati, -am, vb. impf. platschen, plätschern: voda v škornjih žvirka, C.
  78. žvı̑zd, m. = žvižg, C.
  79. žvízdati, -am, vb. impf. 1) = žvižgati, SlGor.- C.; — 2) sauer sein: vino žvizda, SlGor.- C.
  80. žvı̑zdəc, -zdeca, m. = žvižgec, saurer Wein, C.
  81. žvı̑žg, m. der Pfiff; — das Pfeifen: loviti rake na žvižg, Erj. (Izb. sp.).
  82. žvižgáč, m. der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig.
  83. žvižgȃłnica, f. die Pfeife: parna ž., die Dampfpfeife, DZ.
  84. žvižgálọ, n. die Pfeife: parno ž., die Dampfpfeife, Cig. (T.).
  85. žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.
  86. žvížgavəc, -vca, m. 1) der mit dem Munde pfeift, der Pfeifer, Cig., Jan.; — 2) gad ž., die Zischnatter, Cig.; — 3) ein saurer Wein, C., Dol.- LjZv., jvzhŠt.; — 4) neka jed iz češpelj, Gor.
  87. žvížgavka, f. 1) die Pfeiferin, Cig.; — 2) žvižgȃvka, die Pfeifente (anas Penelope), Cig., Frey. (F.); — 3) denar, katerega botri svojim krščencem o veliki noči darujejo, Št.- Glas.
  88. žvı̑žgəc, -gəca, m. 1) der Pfiff, C.; — 2) ein saurer Wein, C.
  89. žvižgetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = žvižgljati, C.
  90. žvižgljáti, -ȃm, vb. impf. pfeifen: Poslušam moj'ga, K' na polju žvižglja, Npes.-K.; — zwitschern, C., M.
  91. žvížgniti, žvı̑žgnem, vb. pf. einen Pfiff thun, Cig.; žvižgnil je svojemu konju, Let.
  92. žvížniti, žvı̑žnem, vb. pf. = žvižgniti, M.
  93. žvóknọ, n. das Ofenloch, Cig., Jan.; das Feuerloch, (tudi: žvoknọ̀) Valj. (Rad); — prim. žekno, žoltno.
  94. žvórəc, -rca, m. das Bohrerheft, C.
  95. žvŕčati, -ím, vb. impf. rieseln, Cig.; summen, Jan., Let.
  96. žvrgláti, -ȃm, vb. impf. 1) rieseln, Cig.; — 2) orgeln, leiern, Mur., C.; trällern, wirbeln, Mur.; zwitschern, C., Z.; — prim. bav. schwegeln = pfeifen, Levst. (Rok.).
  97. žvrgolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, trillern, wirbeln; — prim. žvrglati.
  98. žvrgolẹ́vati, -am, vb. impf. zu zwitschern pflegen, nk.
  99. žvŕkati, žvȓkam, vb. impf. spritzen, C.; po vodi ž., im Wasser pritscheln, Z.; — prim. švrkati.
  100. žvrkljáti, -ȃm, vb. impf. quirlen, Cig.

   78.348 78.448 78.548 78.648 78.748 78.848 78.948 79.048 79.148 79.248


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA